OSEBNA HIGIENA
- Higiena rok: Pogosto umivanje z milom in toplo tekočo vodo; uporabni so tudi alkoholni razkužilni robčki za enkratno uporabo.
- Higiena kašlja: Kadar kašljamo ali kihamo, si usta zakrijemo z robcem, ki ga po uporabi zavržemo v koš za smeti. Če po nesreči kašljamo v roke, si te čim prej umijemo ali razkužimo.
- Higiena celega telesa: Kljub temu, da se bolnik zelo slabo počuti, se potrudimo in mu pomagamo pri tuširanju ali pri umivanju v postelji.
- Perilo in posteljnino menjavamo ob umivanju in kadar se bolnik prepoti. Zamenjamo osebno perilo, pižamo ali spalno srajco in zamenjamo posteljnino. Brisača naj bo samo za osebno uporabo.
- Jedilni pribor in skodelice naj ima bolnik svoje. Ne pijemo iz njegove skodelice in ne poizkušamo hrane z njegovim jedilnim priborom. Za pomivanje zadoščata topla voda in detergent oziroma pomivanje v pomivalnem stroju.
- Pri negovanju svojca, kjer je potreben tesen stik z bolnikom (razdalja krajša od 1 metra), si negovalec nadene kirurško masko (dobi jo v lekarnah).
- Po opravljenih negovalnih postopkih pri bolniku (umivanje, pitje, hranjenje, rahljanje blazin, preoblačenje perila…), naj negovalec poskrbi za svojo higieno (roke!), da ne pride do prenosa bolezenskih klic.
PROSTOR
- Prostor, v katerem bolnik počiva, naj bo miren in zračen. Bolniki velikokrat sami ne vedo, da je prostor potreben prezračenja, zato naj tisti, ki neguje, sam poskrbi za to, da bo prostor prezračen. Prostor prezračimo večkrat na dan. Bolnika dobro pokrijemo in za nekaj minut odpremo okno, v toplejšem vremenu lahko tudi za dalj časa.
- Bolniku večkrat dnevno uredimo posteljo, mu zrahljamo blazine (kadar kašlja in težko diha, je potrebno dodati še eno ali več blazin), pomagamo mu do stranišča in podobno. Če mu je slabo, pripravimo posodo za bruhanje.
- Postelja naj bo dostopna negovalcu, če je le mogoče z več strani, da bo lažje poskrbel za bolnika.
- Odstranimo nepotrebne stvari z nočne omarice, kar nam olajša čiščenje površin. Na površinah se povzročitelji bolezni lahko zadržujejo in preživijo več ur (virus gripe npr. 8-12 ur).
- Bolnik naj kašlja v robec za enkratno uporabo (koristno lahko uporabite tudi WC papir), ki ga odvrže v smeti. Najbolje je, da ima mali koš ali vrečko za papirnate robčke pri postelji. Odpadke redno odstranjujemo. Upoštevamo varnostno razdaljo med bolnikom in negovalcem, kadar je to le možno.
PREHRANA IN VNOS TEKOČIN
Prehrana naj bo lahka, pomembnejši je vnos tekočine, kot so čaj, sok, juha, voda, bela kava… Kadar je bolnik zelo prizadet zaradi bolezni, mu sami večkrat ponudimo pijačo. To velikokrat zahteva precej truda, saj je bolnik utrujen in bi najraje imel mir. Pomembno je, da vztrajamo naj popije tekočino po požirkih.
POČITEK
V primeru prehladnih obolenj in gripe, je bolniku poleg zdravil, ki nižajo temperaturo in zmanjšujejo bolečine, vnosa zadostne količine tekočine, potreben tudi počitek. Gledanje televizije in prenosni računalnik v postelji ni počitek. Oboleli z gripo bodo morali ostati doma vsaj 7 dni, otroci in bolniki s kronično boleznijo verjetno več. Vendar bo o dolžini okrevanja odločal zdravnik, na osnovi poteka bolezni pri vsakem posamezniku posebej.
