Prva mednarodna znanstvena konferenca na primarni ravni v Sloveniji v organizaciji Zdravstvenega doma Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Zdravstveni dom Ljubljana je skupaj z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani organiziral 1. mednarodno znanstveno konferenco na primarni ravni v Sloveniji (ISCPC) z naslovom: »Interprofessional team work and quality in health care«. Konferenca je bila osredotočena na medprofesionalno timsko delo in kakovost v zdravstvu, saj je oskrba bolnikov na ravni primarnega zdravstvenega varstva vse bolj kompleksna, pri tem pa obstajajo tudi številni izzivi kakovosti in varnosti ter timskega dela. Konferenca je bila namenjena vsem strokovnjakom, vključenim v primarno zdravstveno oskrbo pa tudi izobraževalnemu kadru, ključnim mnenjskim oblikovalcem, neformalnim negovalcem in bolnikom. Sodelovali so številni domači in tuji ugledni strokovnjaki, pomembnost konference pa je prepoznala tudi WHO in se aktivno vključila v dogajanje.
Na prvem tovrstnem mednarodnem znanstvenem dogodku na področju primarnega zdravstva v Sloveniji, so poleg domačih strokovnjakov sodelovali slavnostni govorniki David Grant, predsednik Evropskega združenja za simulacije (SESAM), dr. Anna Stavdal, voljena predsednica Svetovnega združenja zdravnikov družinske medicine WONCA (Norveška), prof. Sally Kendall iz Univerze v Kentu (Velika Britanija), prof. Jasna Mesarić iz Libertas International University (Hrvaška) ter Adrian Rohrbasser, izredni raziskovalec iz Univerze v Bernu (Švica).
Glavne teme konference so bile:
- profesionalizem in medprofesionalno sodelovanje v primarnem zdravstvu,
- timsko delo – horizontalno/vertikalno sodelovanje in tranzicija oskrbe,
- kakovost in varnost v primarnem zdravstvu,
- simulacije v izobraževanju in usposabljanju,
- dolgotrajna oskrba v primarnem zdravstvu in vloga neformalnih oskrbovalcev,
- novi izzivi v oskrbi, usmerjeni k pacientu v medprofesionalnih skupinah,
- struktura primarne oskrbe in kakovost.
Sodelujoči so prikazali rezultate svojih raziskav, ki lahko na našetih področjih pomembno doprinesejo k boljšemu pristopu in k drugačni oskrbi posameznika in populacije.
Pomembnost konference ISCPC je prepoznala tudi WHO, ki je dala pobudo, če lahko pri dogodku aktivno sodeluje, kar je bilo z veseljem sprejeto. Prepoznavnost konference na strani WHO je velik uspeh in pohvala Sloveniji za delo na primarnem zdravstvenem nivoju. Tako je v okviru prve sekcije »Medprofesionalno primarno varstvo« refleksijo s strani WHO podala svetovalka in prof. primarnega zdravstva, prof. dr. Liesbeth Borgermans s ključnimi poudarki o pomenu znanstvenega pristopa k oblikovanju in izboljševanju kakovosti dela na primarni ravni.
S komentarji se je vključil tudi njihov predstavnik dr. Evgeny Zheleznyakov, MD, PhD, ki je med drugim poudaril, da je timsko delo prihodnost primarne ravni in da je slednja v Sloveniji med bolje razvitimi.
Konferenca je potekala pod pokroviteljstvom Evropskega združenja za kakovost in varnost v družinski medicini (EQUIP), Evropskega foruma za primarno zdravstveno varstvo (EFPC) in Evropskega združenja za simulacije (SESAM).
Udeležence konference so najbolj pritegnila predavanja ključnih tujih predavateljev.
Predavanje Jasne Mesarić z naslovom Kultura varnosti v primarni oskrbi je zajemalo bistvene vidike kulture varnosti in merjenja kulture varnosti pacientov, zlasti v okolju primarne zdravstvene oskrbe, in podajalo primer iz Hrvaške. Predstavljeni so bili nekateri rezultati opisne statistike ter analize povezave med rezultati hrvaške različice vprašalnika o kulturi varnosti Safety Attitudes Questionnaire – Ambulatory Version (SAQ-AV) in demografskimi značilnostmi znotraj opazovalne presečne študije hrvaških storitev splošne medicine izven delovnega časa.
Adrian Rohrbasser je svoje predavanje osredotočil na razumevanje, kako in zakaj delujejo krožki kakovosti v primarnem zdravstvenem varstvu. Krožki kakovosti in podobno strukturirane manjše skupine se v primarnem zdravstvenem varstvu v Evropi namreč pogosto uporabljajo z namenom postopnega izboljšanja standardne prakse. Gre za zapleteno družbeno ukrepanje v hitro spreminjajočem sistemu primarnega zdravstvenega varstva. Številni nadzorovani preskusi in pregledi so dokazali njihove pozitivne učinke na spremembo vedenja. Ker se velikosti učinkov razlikujejo, je skušal razumeti, kako in zakaj so krožki kakovosti dosegli rezultate z realistični pristopom. Z zainteresiranimi stranmi je Rohrbasser opravil skupno raziskavo, da bi ugotovil njihove interese in želje v zvezi z usmeritvijo njegove raziskave ter njihov mentalni model krogov kakovosti, ki ga je uporabil kot okvir svojega realističnega pregleda. Ko je opredelil zadevne dokumente in izbral ter izločil ustrezne podatke, je označil in analiziral konfiguracije vsebine in mehanizme, ki so oblikovali rezultate dela krožkov kakovosti. Iz teh je oblikoval predloge za razvoj teorije programa, na kateri temeljijo krožki kakovosti, nato jih je prečistil in združil v zaporedne intervjuje z udeleženci, moderatorji in upravitelji krožkov kakovosti.
Sally Kendal je v svojem prispevku obravnavala odnose med raziskavami, vplivom in politiko ter posledice sprememb pri raziskovanju primarne zdravstvene oskrbe na osnovi objavljenega dela o vplivu zdravstvenih raziskav na politiko v Združenem kraljestvu. Namen je bil pokazati, kako lahko predpostavke in izzivi po spremembah oblikujejo pot do izvajanja politik. Poudarila je, da so dokazi, pridobljeni na znanstven način, ključni za oblikovanje politik v zdravstvenem varstvu. Povezovanje in sprotno dogovarjanje stroke in politike je pomembno zato, da slednja lahko predloge realizira.
O primarni zdravstveni oskrbi kot temelju vzdržnih zdravstvenih sistemov, pa tudi predpogoju za doseganje univerzalne dostopnosti do zdravstvenega varstva je spregovorila Anna Stavdal. Poudarila je, da je za izvajanje primarne zdravstvene oskrbe potrebna ekipa in da obstajajo različni modeli za zagotavljanje storitve. Njena predstavitev je osvetlila sestavo ekip primarne zdravstvene oskrbe in se osredotočala na strokovnjake v prvih vrstah zdravstvene oskrbe ter zlasti na vlogo družinskega zdravnika.
Izboljšana oskrba s simulacijo pa je bila osrednja tema predavanja Davida Granta. Kljub izvajanju številnih pobud za varnost pacientov v sodobnem zdravstvu ostaja pogostost obolevnosti in smrtnosti, ki se ji je mogoče izogniti, še vedno visoka. Da bi dosegli trajnostno preskrbo varnega zdravstva, morajo organizacije najti inovativne načine za združevanje nenehnega učenja z visoko zmogljivostjo, ob istočasnem zagotavljanju storitve. Grant pravi, da je bistveno pri tem ustvarjanje psihološko varnega okolja, kjer je poudarek na nenehnem učenju, ne pa porazdelitev krivde, cilj pa je reševanje problemov in razporeditev učenja. Njihov pristop k uporabi simulacij je opisal na različne načine, ki jim omogočajo, da izkoristijo strast in radovednost njihovega osebja za inovacije in prilagajanje. Pravi, da jih morajo podpirati pri prevajanju učenja v nove načine vedenja v kliničnem okolju. Spreminjati njihovo delo kot opravljeno in jim podeliti lastništvo nad doseganjem njihovih želja, vzbujati občutek, da se lahko stvari spremenijo, in jih motivirati, da si prizadevajo nenehno izboljševati.
Omenjena konferenca je pokazala strateške usmeritve, kje lahko dajemo poudarek nadaljnjim ukrepom v slovenskem primarnem zdravstvu za boljše in kakovostno ukrepanje. Pokazalo se je tudi, da kljub dejstvu, da področje družinske medicine nima zakonsko financirane raziskovalne dejavnosti v okvirju terciarja kot druge klinične stroke, kljub vsemu doprinaša k znanosti. To je posebej pomembno zato, ker se ta dejavnost srečuje z najširšimi množicami pacientov, ki imajo od tega lahko koristi. Znanstvena konferenca je povezala več kot 200 strokovnjakov iz Evrope in Slovenije in medsebojna izmenjava izkušenj je porodila hkrati tudi nove raziskovalno-razvojne izzive.
