en sl

112 - KLIC V SILI

(01) 47 23 888 - PNMP

Zdravje DM 67 100

Zdravje na delovnem mestu

CMDPS 77 100

Medicina dela, prometa in športa

Zdravstveni pregledi voznikov 83 100

Samoplačniški pregledi v MDPŠ

Druge samoplačniške storitve

Druge samoplačniške storitve

Simulacijski center

Simulacijski center

Stisni me močno in mi reši življenje

Stisni me močno

Nadgrajena celovita obravnava pacienta

CPC+

Mediacijski center

Mediacijski center

Datum objave:  18.11.2016

Uporabljajmo antibiotike preudarno – »MANJ JE BOLJE«

V Zdravstvenem domu Ljubljana smo skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije ob Evropskem dnevu antibiotikov pripravili akcijo »MANJ JE BOLJE«, z namenom osveščanja o racionalni rabi antibiotikov. Preudarna raba antibiotikov lahko pomaga ustaviti razvoj odpornih bakterij ter pripomore, da antibiotiki ostanejo učinkoviti tudi za naslednje generacije. Pri tem pa imajo pomembno vlogo ne le zdravstveni delavci, ampak tudi potrošniki – bolniki.

Odpornost bakterij na antibiotike danes že predstavlja resen problem, ki ogroža javno zdravje. Odporne bakterije se lahko širijo znotraj skupnosti, ob okužbi z njimi pa je običajno antibiotično zdravljenje neučinkovito. Vse to pa pomeni, da bo potrošnik – bolnik lahko zbolel za daljše obdobje, morda bo potreben obisk zdravnika ali zdravljenje v bolnišnici ali pa bo potreboval zdravila, ki imajo stranske, neželene učinke.

»Gre za globalni problem in tudi Slovenija ni imuna na nastanek odpornosti na antibiotike. Zato smo se v Zvezi potrošnikov Slovenije odzvali na povabilo Zdravstvenega doma Ljubljana, da združimo moči ter informiramo in ozaveščamo potrošnike o racionalni in tudi varni rabi antibiotikov. Rezultat je kampanja »MANJ JE BOLJE«. Odpornost na antibiotike namreč lahko zajezimo le skupaj. Širjenje odpornih bakterij in ohranitev učinkovitosti antibiotikov bomo dosegli z odgovorno in racionalno uporabo,« poudarja Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije.

»Antibiotiki so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb, in ne delujejo na viruse,« poudarja prof. dr. Milan Čižman, dr. med. Antibiotikov ne uporabljamo za lajšanje simptomov, kot so boleče žrelo, boleče mišice, vročina, zamašen nos. Prav tako se nikoli na lastno pest ne zdravimo z antibiotikom, ki nam je ostal še od prejšnjega zdravljenja ali z antibiotiki, ki so ostali sorodnikom, znancem ali prijateljem, pač pa je pri jemanju antibiotikov vedno potrebno upoštevati zdravnikova navodila.

Najpomembnejši vzrok za nastanek bakterijske odpornosti na antibiotike je prekomerna in neustrezna uporaba antibiotikov. Bolniki lahko prispevajo k zmanjšanju odpornosti na antibiotike tako, da predpisane antibiotike jemljejo po navodilu zdravnika in toliko časa, kot je priporočil zdravnik. Tudi zdravniki lahko z racionalnim predpisovanjem antibiotikov in z upoštevanjem higienskih ukrepov, ki preprečujejo širjenje odpornih bakterij, pomembno prispevajo k zmanjšanju bakterijske odpornosti.

»Podatki kažejo, da v ZD Ljubljana zdravniki predpišejo manj antibiotikov kot povprečno v Sloveniji in Območni enoti Ljubljana (OE Ljubljana), vendar pa predpišejo več širokospektralnih antibiotikov kot je povprečje v Sloveniji,« navaja družinska zdravnica in strokovna direktorica ZD Ljubljana izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., spec. Prevalenca predpisa antibiotikov v ZD Ljubljana znaša 201 (201 oseba dobi predpisan antibiotik od 1000 oseb, ki dobijo recept), v OE Ljubljana je prevalenca 240, povprečje v Sloveniji pa znaša 254. To pomeni, da so zdravniki v ZD Ljubljana relativno dobro ozaveščeni in predpisujejo pacientom antibiotik strokovno in smiselno. Slabši pa so rezultati na področju predpisa širokospektralnih antibiotikov: zdravniki ZD Ljubljana predpišejo izmed vseh predpisanih antibiotikov 10.7% širokospektralnih antibiotikov, medtem ko v Sloveniji znaša ta delež le 8.7%.

Antibiotiki širokega spektra ne delujejo le na tisto bakterijo, ki povzroča okužbo, pač pa tudi na druge bakterije, ki so prisotne v telesu, zato je njihova uporaba primerna za hude okužbe, kjer ne izoliramo povzročitelja bolezni, saj njihova prekomerna uporaba povečuje tveganje za odpornost bakterij.

Izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., spec., še poudarja, da »lahko z ozaveščanjem zdravnikov in še posebej bolnikov omejimo predpis antibiotikov za bolezni, ko so resnično potrebni«. Prof. dr. Milan Čižman, dr. med. dodaja, da »uporabljajmo antibiotike odgovorno, bolniki naj ne pričakujejo ali zahtevajo antibiotika za okužbe, kjer antibiotiki niso pokazali koristi«.

Velika možnost za bolj smiselno predpisovanje antibiotikov je nagovoriti bolnike: starši otrok in odrasli bolniki so velikokrat prepričani, da želijo zdravniki finančno prihraniti in se pritožujejo, ko ne dobijo antibiotika, »čeprav imajo npr. že 5 dni vročino«. Zahtevanje in odklonilen odnos do odločitve zdravnika za nepredpis antibiotika sta velikokrat razlog, da zdravnik popusti in predpiše zdravilo, čeprav ga bolnik ne potrebuje. Prav tako se to hitreje zgodi v dežurni službi, ko zdravnik pacienta ne pozna in se »za vsak primer« odloči za antibiotik, medtem ko se njegov izbrani zdravnik še zdaleč ne bi. Zato priporočamo obisk izbranega zdravnika v dnevni ambulanti, saj pacienti večinoma ne potrebujejo zdravstvene obravnave ponoči, ko naletijo na dežurno službo.

Urniki in kontakti