Pervazivne razvojne motnje, kamor uvrščamo avtizem v otroštvu in Aspergerjevo motnjo, so skupina motenj, za katere so značilne kvalitativne
abnormnosti v vzajemnih socialnih odnosih in vzorcih komunikacije ter utesnjen, stereotipen, ponavljajoč se repertoar interesov in aktivnosti.
Avtizem
Pri avtizmu se neobičajno obnašanje pri otroku pojavi pred 3. letom starosti, čeprav ga je pogosto težko prepoznati. Značilne so posebnosti v odnosih z ljudmi (nezainteresiranost), posebnosti v komunikaciji in stereotipno, ponavljajoče se vedenje. Otroci običajno zaostajajo v govoru, nekateri govora celo nikoli ne razvijejo. Kar okoli 80% jih zaostaja v razvoju. Danes govorimo o spektru avtističnih motenj: obstaja kontinuum različno izraženih simptomov, od očitne prizadetosti, pa vse do blago izraženih posebnosti v vedenju.
Aspergerjeva motnja
Nekateri otroci kažejo primanjkljaje v socialnih spretnostih ter omejeno, ponavljajoče vedenje, razvoj govora pa ni upočasnjen. Intelektualne sposobnosti so normalne, čeprav jih pogosto zaradi posebnosti v vedenju težko izkažejo. V teh primerih govorimo o Aspergerjevi motnji, ki jo običajno prepoznamo kasneje, lahko šele v v šolski dobi.
Znaki, na katere naj bodo pozorni starši, vzgojitelji in učitelji
- Pomembna prizadetost nebesednega komuniciranja, s katerim se vzpostavlja kontakt z ljudmi: otrok pri pogovoru ne gleda v oči, se ne zanima za otroke v okolici, ne opazuje ljudi, deluje sam sebi dovolj, ima nenavaden (odsoten) izraz na obrazu;
- otrok ne razvije odnosov z vrstniki, ki bi bili primerni njegovi starosti;
- ne zna se na primeren način vključiti v igro vrstnikov oz. ga ta ne zanima (socialna izolacija in egocentričnost);
- otrok ne deli interesov, zadovoljstev ali dosežkov z drugimi ljudmi;
- odsotnost socialne in čustvene navezanosti;
- zapozneli ali nerazvit govor (brez poskusov nadomeščanja z drugimi načini komuniciranja, npr. z mimiko, gestami);
- pri otrocih z razvitim govorom je izrazito prizadeta sposobnost vzpostavljanja in vzdrževanja dialoga;
- stereotipna in ponavljajoča uporaba jezika (ponavljanje besed);
- težave z uporabo zaimka »jaz«;
- odsotnost simbolične igre ter posnemanja v igri;
- preokupiranost z enim ali več stereotipnimi interesi, ki je abnormna zaradi intenzitete ali usmerjenosti;
- določene sposobnosti so lahko nadpovprečno razvite (npr. mehanski spomin, računanje, konstrukcijske sposobnosti);
- nefleksibilno vztrajanje na specifčnih, nefunkcionalnih rutinah in ritualih;
- stereotipni in ponavljajoči gibi (npr. zvijanje prstov ali dlani, hoja po prstih, nenavadni načini hoje, tekanje v krogu, kriljenje z rokami);
- trajna preokupiranost z deli predmetov;
- jezavost pri poskusu preusmeritve pozornosti na aktivnost, ki si je otrok ni sam izbral;
- kratkotrajna pozornost;
- slabo zavedanje pravil vedenja;
- pretirana ali premajhna občutljivost na dražljaje (npr. preobčutljivost na zvoke, vonje, neobčutljivost na bolečino ipd.);
- nerazumljivi strahovi pred običajnimi stvarmi, odsotnost strahu pred nevarnostmi;
- neodzivnost na dogajanje v okolju (deluje, kot bi bil gluh);
- ne razume humorja;
- lahko je gibalno nespreten.
Kako lahko otroku pomagajo starši?
Avtizem je ena od motenj, ki jo je težko opaziti, zlasti takrat, kadar je otrok govorno in intelektualno normalno razvit. Pri težje prizadetih otrocih, ki zaostajajo tudi v duševnem razvoju, so simptomi opazni takoj po rojstvu in jih je lažje prepoznati. Sistematski pregledi pri pediatru, logopedu
ali psihologu (3 leta) v primeru manj izraženih simptomov pogosto niso dovolj občutljivi in ne odkrijejo teh otrok oz. ugotovijo zaostanek v razvoju, ne pa tudi vzroka.
Kadar Vas skrbi, da se otrok ne razvija po pričakovanjih ali ima neobičajne značilnosti vedenja, se pogovorite z otrokovo vzgojiteljico ali učiteljico, ki otroka opazuje v vsakodnevnih stikih z vrstniki. V sodelovanju s psihologom bo morda izpolnila lestvico Socialno vedenje otrok, s pomočjo katere
se ocenjuje otrokova socialna spretnost in zrelost.
Obiščite otrokovega pediatra, ki bo opravil osnovne preiskave. Kadar obstaja sum na pervazivno razvojno motnjo, otroka pregleda in opazuje več strokovnjakov, kot so: (razvojni) pediater, nevrolog, klinični psiholog, logoped, specialni pedagog, otroški psihiater. Idealno je, če se ti pregledi opravijo med 2. in 3. letom otrokove starosti. Na osnovi diagnoze je otrok vključen v intenzivni terapevtski program, ki je tem bolj učinkovit, če je začet dovolj zgodaj, vsekakor v predšolskem obdobju. Izjemnega pomena je tudi velika intenzivnost dela z otrokom: vaje, ki jih z otrokom delajo strokovnjaki, je potrebno izvajati tudi doma.
Kam po pomoč?
Z oceno in terapijo pervazivnih razvojnih motenj se ukvarjajo strokovnjaki v svetovalnih centrih, Centrih za duševno zdravje v zdravstvenih domovih, Zavodih za sluh in govor ter na pediatričnih klinikah.
