Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravstveni dom Ljubljana sta pred pričetkom pilotnega Presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe kot načina primarne prevencije raka želodca organizirala novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila projekt TOGAS in raziskavo iskanja ter zdravljenja okužbe s H. pylori med pacienti ljubljanskega zdravstvenega doma.
Rak želodca je velik svetovni javnozdravstveni izziv. Predstavlja peto najpogosteje diagnosticirano vrsto raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Leta 2020 je bilo po vsem svetu odkritih več kot milijon novih primerov raka želodca in zabeleženih 800 tisoč smrti. Rak želodca ima slabo prognozo, saj ga običajno odkrijemo pozno. V Evropi se stopnja petletnega preživetja giblje med 19 in 30 odstotki. V Sloveniji letno odkrijemo 450 novih primerov bolezni, 350 oseb letno umre zaradi tega raka. Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljša metoda za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca.
Kljub temu, da se pojavnost raka na želodcu po vsem svetu, tudi v Evropi, zmanjšuje, je breme te bolezni še vedno veliko in v bližnji prihodnosti ne bo izginilo, če se ne bodo izvajali učinkoviti preventivni ukrepi. Glede na to, da se prebivalstvo tako v svetu kot v Evropi stara, je pričakovati, da bo absolutno število novih primerov še naraščalo. V Evropi pa ni na voljo učinkovitega načina presejanja na okužbo s H. pylori in tudi ne endoskopskih programov sekundarne prevencije oziroma ugotavljanja raka želodca v zgodnjem stadiju.
Pravočasno odkritje okužbe s H. pylori in zdravljenje okužbe bi zmanjšala pojavnost raka želodca do 63 %. Iskanje predstopenj raka in zgodnjega raka želodca bi bilo možno le z gastroskopskimi kontrolami po starosti 40 let, kar pa se v Evropi ne izvaja.
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori) je najpogostejša okužba pri ljudeh, saj ocenjujemo, da je okužena polovica vseh prebivalcev. V Sloveniji je okužena četrtina prebivalcev. V starosti do 30 let je okuženih približno 20 odstotkov prebivalcev, v starosti 50–74 let pa 68 odstotkov prebivalcev. Posameznik se običajno okuži do 10. leta starosti in potem okužbo nosi s seboj vse življenje. Možnost nastanka okužbe je odvisna od higienskih razmer (oskrba s pitno vodo, urejena kanalizacija, število otrok v sobi, osebna higiena …). Način prenosa je fekalno-oralen ali od staršev (predvsem mame) na otroke. Če okužbo odkrijemo in ozdravimo v odrasli dobi, se ta pozneje ne ponovi (oziroma je verjetnost ponovitve nižja od 1 odstotka).
Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov. Pri preostalih so klinični znaki lahko razjede želodca ali dvanajstnika, bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički), tiščanje v zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički) ali zgodnja sitost. Zdravljenje občutno zmanjša tveganje za razvoj raka želodca, saj v skoraj 90 odstotkih prepreči njegov nastanek. Z zdravljenjem okužbe zmanjšamo tudi možnost za nastanek ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku, gastritisa (vnetje želodčne sluznice), dispepsije (občutek polnosti, napihnjenost, pekoča bolečina, spahovanje, slabost), anemije zaradi pomanjkanja železa, limfoma MALT, pomanjkanja vitamina B12, avtoimunske bolezni idiopatska trombocitopenična purpura. Če imate katerega od znakov okužbe, se obrnite na svojega osebnega zdravnika.
Ključna težava je torej v pomanjkanju vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni v evropskih državah. Tako raka želodca običajno odkrijejo šele v napredovali fazi, ko bolniki opravijo preiskave, da bi raziskali s tem povezane simptome. Posledica tega je slaba prognoza in nizka stopnja preživetja.
»Program presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe je znanstveno dokazano učinkovit in cenovno najugodnejši pristop k preprečevanju raka želodca, kar priznavata tudi SAPEA in Evropska komisija,« poudarja prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja projekta v Sloveniji.
Projekt TOGAS – Na poti do presejanja raka želodca v Evropski Uniji je sofinanciran s sredstvi EU preko programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency). V okviru projekta bo v šestih državah članicah EU izvedena pilotna raziskava testiranja in zdravljenja okužbe v populaciji 30–34 let. Skupaj z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka (IARC) in drugimi strokovnjaki bodo na podlagi zaključkov pripravili priporočila za program primarne preventive raka želodca.
Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je torej zagotoviti manjkajoče znanje, z izvedbo treh pilotnih študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavanju posebnih vidikov presejanja na raka želodca in njegovega zgodnjega odkrivanja. Rezultati tega projekta bodo pomagali oblikovalcem politik pri vključevanju presejanja na raka želodca v njihove prednostne naloge na področju zdravstvenega varstva.
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja pilotne raziskave 1 evropskega projekta TOGAS, je na novinarski konferenci poudaril, da je »največji problem, da 80 % okuženih z bakterijo H. pylori nima nobenega simptoma ali znaka bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bakterije H. pylori ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za nastanek raka želodca in drugih s tem povezanih zdravstvenih težav. V pilotni raziskavi 1, ki bo vodi NIJZ, bo za odkrivanje in zdravljenje okužbe s H. pylori povabljenih 6.000 zavarovancev ZD Ljubljana. Pomembno je, da se vsi mladi, ki prejmejo vabilo, nanj tudi odzovejo.«
Pilotno presejalno testiranje na okužbo s H. pylori bodo v okviru projekta TOGAS izvedli v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZD Ljubljana). V raziskavo bo vabljena skupina mladih odraslih (6.000 pacientov ZD Ljubljana v starosti od 30–34 let), ki jih bodo testirali na H. pylori in zdravili ob morebitnem pozitivnem rezultatu na okužbo. Potrjena in zdravljena okužba s H. pylori lahko pomembno izboljša zdravje in počutje posameznika, ki mu okužba povzroča različne želodčne težave. Ozdravitev okužbe s H. pylori pa dolgoročno v do 89 % zmanjša možnost nastanka raka želodca.
Strokovna direktorica ZD Ljubljana, Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., spec., je na novinarski konferenci predstavila pomen sodelovanja ZD Ljubljana pri projektu TOGAS in dodala: »V ZD Ljubljana verjamemo, da projekti in raziskave v osnovnem zdravstvu ter uvajanje novosti pomembno povečajo kakovost in strokovnost zdravstvene oskrbe naših pacientov. Tako smo v dosedanjih projektih med drugim uspešno preizkusili izvajanje telemedicinskih storitev, uvedli smo laičnega svetovalca. V februarju 2024 bomo v sodelovanju z NIJZ pristopili k izvedbi prve mednarodne klinične raziskave v ZD Ljubljana pod imenom "Testiraj in zdravi Helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca“. S to raziskavo bomo prvič v EU preizkusili program presejanja raka želodca s presejalnim testiranjem na bakterijo Heliobacter pylori.«
Pomembno je, da se vsi mladi, ki bodo prejeli vabilo za sodelovanje, odzovejo in sodelujejo. Le tako bomo prišli do podatkov in zagotovili manjkajoče znanje, ki temelji na dokazih ter bo nadalje uporabljeno za oblikovanje načrta in izvajanje ustreznega preprečevanja raka želodca po vsej EU.
* * *
Več informacij o projektu TOGAS najdete na: https://nijz.si/projekti/togas/
Projekt TOGAS je sofinanciran s sredstvi EU preko programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency).
ZD Ljubljana spoštuje odločitev vsakega zdravnika in zobozdravnika, ki se odloči za stavko. Vsak zaposleni ima namreč pravico, da se stavki pridruži ali ne, pri čemer so vsakršni pritiski za ali proti odločitvi za stavko nedopustni. V času stavke je v ZD Ljubljana delovni proces organiziran v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da morajo stavkajoči zdravstveni delavci pacientom zagotavljati nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo, med drugim poskrbeti za mlajše od 18. in starejše od 65. let (46. člen Zakona o zdravniški službi). Vsak zdravnik ali zobozdravnik v ZD Ljubljana, ki stavka, dela po zakonodaji in navodilih sindikata Fides. V večini primerov stavka poteka tako, da delo poteka upočasnjeno, do odpovedi terminov doslej v večini primerov ni prihajalo.
V ZD Ljubljana vsako legitimno stavko sprejemamo, menimo pa, da bi morala bolj kot plačo naslavljati pogoje dela v osnovnem zdravstvu. Prepričani smo, da tovrstna stavka ne bo rešila težav, s katerimi se v osnovnem javnem zdravstvu srečujemo, in sicer s težkimi delovnimi pogoji, ki zdravnike odvračajo od zaposlitev v javnih zavodih, predvsem zaradi velikih obremenitev in premalo kadra. V osnovnem javnem zdravstvu smo večkrat opozorili, da bi morali zdravnike administrativno razbremeniti, povečati privlačnost pogojev za delo (npr. kljub denarnemu dodatku za specializacijo iz družinske medicine se mladi za to specializacijo nič bolj ne odločajo), okrepiti timsko delo ipd., zato si želimo, da bi sindikat Fides skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami to vladi čimprej predstavil in da bi se za predlagane rešitve zavzemal vse do njihove izpolnitve.
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je končala 2. mednarodna znanstvena konferenca na primarni ravni ISCPC, ki jo je Zdravstveni dom Ljubljana organiziral skupaj z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Na predavanjih in delavnicah je sodelovalo več kot 140 udeležencev iz 16 različnih držav.
Konferenca ISCPC je osvetlila prave pristope za zmanjšanje obremenitve zdravstva in izboljšanje preživetja pacientov. Z bolj učinkovitim in pacientu prijaznim pristopom namreč povečamo varnost pacienta in njegovo dolgoročno zdravje, obenem pa dosežemo bolj varčno oskrbo. S pomočjo simulacijskega centra pa zdravstveno osebje postane še bolj kompetentno, samozavestno in učinkovito.
Glavne teme konference so bile:
- integrirana oskrba na primarni ravni
- kakovost in varnost medpoklicnega dela na primarni ravni
- trajnost in planetarno zdravje na primarni ravni
- medpoklicno izobraževanje in usposabljanje v zdravstvu s simulacijami in drugimi novimi pristopi
Na drugem tovrstnem mednarodnem znanstvenem dogodku na področju primarnega zdravstva v Sloveniji, so poleg domačih strokovnjakov sodelovali slavnostni govorniki profesor Robin Miller iz Velike Britanije, dr. Mieke Rijken iz Nizozemske, dr. Andrée Rochfort MICGP iz Irske in mag. zdr. nege Marit Vassbotten Olsen iz Norveške. Na konferenci so potekale tudi tri izkustvene delavnice, med drugim delavnica uporabe simulacij za integrirano oskrbo, ki jo je vodil David Halliwel. Predstavili smo uporabo virtualne resničnosti za preprečevanje zapletov in izobraževanje s simulacijami z visoko stopnjo resničnosti za bolj kakovostno in varnejšo primarno zdravstveno oskrbo.
Prof. Robin Miller: Socialno varstvo: manjkajoči del sestavljanke primarnega zdravstvenega varstva?
Zdravje posameznikov in skupnosti ne temelji le na ravni in kakovosti storitev primarnega zdravstvenega varstva, temveč tudi na širših dejavnikih, kot so kakovostna prehrana, finančna stabilnost, telesna dejavnost, varno stanovanje ter dostop do izobraževanja in zaposlitve. Vloga socialnega varstva je delo s posamezniki in skupnostmi, ki se soočajo z izključenostjo in neenakostjo zaradi dejavnikov, kot so dolgotrajna invalidnost in druge socialne okoliščine. Zato je skupno delo med strokovnjaki in službami primarnega in socialnega varstva ključnega pomena, če želimo izboljšati splošno blaginjo naših prebivalcev. V preteklosti je bilo takšno sodelovanje omejeno, kar je negativno vplivalo na kakovost oskrbe. Profesor Miller je predstavil izzive takšnega sodelovanja in možnosti za njegovo izboljšanje v prihodnosti.
Dr. Mieke Rijken: V osebo usmerjena integrirana oskrba za osebe z multimorbidnostjo: potrebe, modeli oskrbe in rezultati
Zaradi daljše življenjske dobe in dejstva, da večina starejših ljudi dlje živi samostojno, se strokovnjaki primarnega zdravstvenega varstva srečujejo z vse več (starejšimi) osebami z multimorbidnostjo. V nekaterih državah ima pomembno vlogo tudi prenos bolnišnične oskrbe v primarno zdravstveno varstvo.
Povečalo se je zavedanje, da (posamezni) programi obvladovanja kroničnih bolezni, npr. za obvladovanje bolezni srca in ožilja ali KOPB, ne izpolnjujejo celovitih potreb teh ljudi in lahko povzročijo razdrobljeno oskrbo. Zato se v številnih državah v primarnem zdravstvenem varstvu preizkušajo in izvajajo modeli integrirane oskrbe, osredotočeni na posameznika. To je zapleteno, saj zahteva drugačen način dela, tako z bolniki kot z drugimi izvajalci zdravstvenega in socialnega varstva. To pa zahteva druge vloge in strokovna znanja ter druge organizacijske in finančne modele. Prof. Mieke Rijken je razpravljala o prepoznavanju populacij multimorbidnih bolnikov z velikimi potrebami za integrirano oskrbo, osredotočeno na posameznika, in predstavila primere pobud na področju primarnega zdravstvenega varstva, namenjenih takšnim populacijam v evropskih državah. Razpravljala je tudi o trenutnih dokazih, na katerih temeljijo takšni pristopi.
Dr. Andree Rochfort: Pacienti, strokovnjaki, primarno zdravstveno varstvo in planetarno zdravje
Dr. Rochfort je predstavila nekatere koncepte in terminologijo, ki se uporabljajo na področju planetarnega zdravja. Raziskala je dejavnosti družinske medicine in primarnega zdravstvenega varstva z vidika planetarnega zdravja. Predstavila je praktične primere ukrepov, ki jih lahko v primarnem zdravstvenem varstvu izvajajo strokovnjaki in bolniki, opisala pa je tudi skupne koristi skrbi za naš planet, med oskrbo bolnikov.
Prof. Marit Vassbotten Olsen: Simulacijsko učenje v izobraževanju
Prof. Marit Vassbotten Olsen je na predavanju predstavila različne primere uporabe simulacije, ki se uporablja kot pedagoška metoda pri izobraževanju zdravstvenih delavcev - opazovanje pacientov, timsko delo s pacienti ali priprave s pomočjo programov virtualne resničnosti. Na koncu so udeleženci razmišljali o tem, zakaj je simulacija uporabna in pomembna učna metoda ter kaj pomeni za klinično prakso, varnost bolnikov in, kar je najpomembneje, za bolnika.
Omenjena konferenca je pokazala strateške usmeritve, kje lahko dajemo poudarek nadaljnjim ukrepom v slovenskem primarnem zdravstvu za boljše in kakovostno ukrepanje. Pokazalo se je tudi, da kljub dejstvu, da področje družinske medicine nima zakonsko financirane raziskovalne dejavnosti v okvirju terciarja kot druge klinične stroke, kljub vsemu doprinaša k znanosti. To je posebej pomembno zato, ker se ta dejavnost srečuje z najširšimi množicami pacientov, ki imajo od tega lahko koristi.
Ultrazvok trebuha
Ultrazvok trebuha je neškodljiva in neboleča preiskava s katero si pomagamo, ko je potrebno bolj natančno oceniti bolezensko dogajanje v trebuhu. Prikažemo bolezenske spremembe na čvrstih organih trebušne votline.
Na preiskavo se morate pripraviti.
Na preiskavo morate priti tešč oziroma, če ste naročeni v poznejših urah pred preiskavo ne smete uživati 6-8 ur ničesar razen vode. Za prikaz mehurja popijte vsaj dve uri pred preiskavo 5 kozarcev vode ali čaja in pred preiskavo ne izpraznite sečnega mehurja. Zdravila, ki jih redno jemljete, vzemite s kozarcem vode tudi na dan, ko imate UZ preiskavo.
Na preiskavo prinesite tudi izvide predhodnih ultrazvočnih preiskav trebuha, v kolikor z njimi razpolagate.
Digitalizacija in razvoj elektronskih medijev sta opazno povečala tudi elektronsko komunikacijo med pacienti in zdravstvenim osebjem. Posledično se v ambulantah soočamo s številnimi sporočili preko elektronske pošte.
Elektronska komunikacija
Pri posredovanju elektronskih sporočil upoštevate nekaj usmeritev.
V svojih sporočilih bodite kratki in posredujte točne podatke. Pri podpisu obvezno dodajte polno ime in priimek, ZZZS številko ter telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi, da vas bomo v primeru nejasnosti lahko poklicali. Prosimo vas, da ne pošiljate več sporočil dnevno.
Na prejeta elektronska sporočila vam bomo odgovorili po prioriteti zdravstvenih težav, najkasneje pa v roku treh delovnih dni, zato dodatno klicanje v ambulanto ni potrebno.
Če se na ambulanto obračate za svojega otroka, naj elektronsko sporočilo napiše le eden od staršev, ne vsak starš svojega. V sporočilu navedite točne podatke otroka (ime in priimek, rojstni podatki, šola in razred ter dosegljiv kontakt).
Preko e-pošte lahko naročate:
- recepte za zdravila, ki jih jemljete v sklopu stalne kronične terapije,
- naročilnice za predpis medicinskih pripomočkov,
- napotnice za kontrolne preglede pri kliničnem specialistu;
ter uredite krajši bolniški stalež ali se naročite na pregled v ambulanti.
Pregled v ambulanti - obvezno naročanje
Za obisk v ambulanti se morate NAROČITI. Triažo dnevnih obiskov izvaja zdravstveno osebje ambulante. Število obiskov v ambulanti je omejeno. Prednostno so v ambulanti obravnavani kronični bolniki z akutnim poslabšanjem oziroma tisti bolniki, ki glede na zdravstvene težave pregled bolj potrebujejo.
Ne pozabite, da si lahko pri določenih blažjih zdravstvenih težavah pomagate tudi sami, npr. vzamete zdravila proti bolečinam ali vročini, ki so v lekarni prosto dostopna, prav tako določene blage težave spontano minejo in zadošča opazovanje oz. odloženo čakanje. Če pri tem niste uspešni, se obrnete na zdravstveno osebje ambulante. Napotke za ukrepe pri nekaterih blagih zdravstvenih težavah si lahko preberete tudi na naši spletni strani v rubriki Nasveti in navodila.
Vse administrativne storitve urejajte po elektronski pošti ali po telefonu, brez obiska ambulante.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje, da je ambulantna obravnava prednostno namenjena tistim, ki zdravstveno oskrbo najbolj potrebujejo.
V ZDL opravljajo rentgensko slikanje inženirji radiologije na lokacijah:
- Za rentgensko slikanje pljuč (prsnih organov) potrebujete napotnico osebnega zdravnika, specialista za pljučne bolezni ali specialista medicine dela, prometa in športa.
- Za rentgensko slikanje skeleta potrebujete napotnico osebnega zdravnika ali napotnega zdravnika, ki ga je osebni zdravnik pooblastil na napotnici.
- Za rentgensko slikanje zob potrebujete napotnico osebnega zobozdravnika ali specialista (ortodonta, pedontologa, parodontologa, oralnega kirurga…).
- Za mamografijo potrebujete napotnico osebnega zdravnika ali osebnega ginekologa. Pred slikanjem vas mora vedno pregledati tudi zdravnik – onkolog ali specialist za bolezni dojk v Centru za bolezni dojk.
ČE STE NOSEČI ALI OBSTAJA MOŽNOST, DA STE NOSEČI, MORATE TO PRED PREISKAVO POVEDATI ZDRAVNIKU ALI INŽENIRJU RADIOLOGIJE.
RENTGENSKO SLIKANJE PLJUČ (PRSNEGA KOŠA)
Rentgensko slikanje prsnega koša nam omogoča vpogled v prsni koš in organe v njem (srce, pljuča, velike krvne žile, bezgavke, rebra, prsnico…). Pokaže nam položaj in zgradbo organov. Ker je slika dvodimenzionalna potrebujemo za boljšo orientacijo dve projekciji. Zato vas slikajo od spredaj in od strani. Redko pa so potrebne še druge projekcije.
RENTGENSKO SLIKANJE SKELETA
V Zdravstvenem domu Ljubljana slikamo hrbtenico v celoti ali po delih (npr: vratno hrbtenico), zgornje (npr: ramenski obroč) in spodnje ude ali posamezne sklepe, glavo ali obnosne votline (sinuse). Slikanje nam omogoča prikaz kostnih in mehkih struktur. Število projekcij oziroma slikanj je odvisno od namena in mesta, ki ga preiskujemo.
RENTGENSKO SLIKANJE ZOB
- Slikanje posameznega zoba pokaže kaj se dogaja z zobom in obzobnim tkivom. Slikanje je neboleče.
- Ortopan ali panoramsko slikanje zob, nam prikaže vse zobe. Ocenimo lahko kostnino spodnje in zgornje čeljusti, ter čeljustna sklepa. Slikanje je neboleče.
- Telerentgen glave je slikanje glave v stranski projekciji po potrebi tudi v drugih projekcijah. Na slikanje napotujejo ortodonti, ki za pripravo načrta čeljustne rehabilitacije potrebujejo vodilne točke lobanje in čeljusti. Slikanje je neboleče.
MAMOGRAFIJA
Mamografija je rentgenska metoda, ki se uporablja za pregled dojk. Uporablja se posebni rentgenski aparat. Vsako dojko se slika v dveh osnovnih smereh. Preiskava je lahko za nekatere ženske zaradi stiskanja dojke neprijetna ali nekoliko boleča. Vendar preiskava traja kratek čas.
RENTGENSKO MERJENJE KOSTNE GOSTOTE
DXA - dvoenergetska rentgenska absorpciometrija je neinvazivna, hitra in natančna metoda za merjenje kostne gostote. Preiskava je varna in izpostavljenost rentgenskemu sevanju je zelo majhna.
KAJ JE OSTEOPOROZA?
Osteoporoza je bolezen, pri kateri kosti zaradi izgube kalcija postanejo krhke in se zato lažje zlomijo. Največjo kostno gostoto imajo mladi odrasli, nato pa se kostna gostota počasi zmanjšuje. Izgubljanje kostne mase se pri ženskah pospeši po menopavzi. Kosti, ki so bile v mladosti močne, postanejo zaradi osteoporoze lomljive. Najpogosteje pride do zloma vretenca, kolka ali roke tik nad zapestjem. Pogosto se ljudje zavedo, da imajo osteoporozo šele, ko utrpijo zlom, takrat pa je bolezen že napredovala.
Osteoporozo lahko preprečimo z uravnoteženo prehrano, bogato s kalcijem (največ ga je v mleku in mlečnih izdelkih), zadostnim vnosom vitamina D, redno telesno dejavnostjo, zdravim življenjem brez kajenja in prekomernega uživanja alkohola, s pravočasnim merjenjem kostne gostote in uvedbo ustreznih zdravil.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat.
Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.
MERITEV KOSTNE GOSTOTE PRIPOROČAMO:
- ženskam v menopavzi, posebej če:
- uživajo malo mleka ali mlečnih izdelkov
- so malo telesno dejavne
- so nastopile menopavzo pred 45. letom
- imajo bližnje sorodnike z osteoporozo (zlom kolka pri materi)
- imajo nizko telesno težo (pod 60 kg)
- kadijo ali prekomerno uživajo alkohol
- so se zmanjšale za 4 cm ali več
- vsem ženskam po 65. letu starosti in moškim po 70. letu
- pri zdravljenju z glukokortikoidi (Medrol, Dexamethason)
- pri zlomih kosti po padcu iz stojne višine
- pri tistih, ki se zdravijo zaradi bolezni ščitnice in obščitnice, malabsorbcijskega
sindroma, celiakije, kroničnih vnetnih bolezni črevesja in hipogonadizma
- za kontrolo zdravljenja osteoporoze
Zdrava kost
Osteoporozna kost
MERJENJE KOSTNE GOSTOTE = ODKRIVANJE OSTEOPOROZE
Postopek odkrivanja osteoporoze je dvoenergetska rentgenska absorpciometrija (DXA preiskava), ki je hitra in natančna metoda za merjenje kostne gostote. Preiskava je varna, saj je izpostavljenost rentgenskemu sevanju zelo majhna.
DELOVNI ČAS AMBULANTE TER KONTAKTNI PODATKI ZA NAROČANJE IN INFORMACIJE:
<Enota Moste-Polje, PE Fužine, Preglov trg 14, Ljubljana
Delovni čas:
TOREK: 7.00 - 12.00
SREDA : 7.00 - 11.30
ČETRTEK: 7.00 - 11.30
Naročanje poteka:
- osebno, v ordinacijskem času ambulante ter vsak delovni dan zdravstvenega doma v času od 7h do 20h v prostoru telefonske centrale/informatorja ZD Fužine - zaradi epidemioloških razmer osebno naročanje ni možno!
- po telefonu, na številki 01 54 72 800 od 7h do 20h
- elektronsko, na e-poštnem naslovu narocanje.mkg.fuz@zd-lj.si
>Enota Šiška, Derčeva 5, Ljubljana
Delovni čas:
PONEDELJEK: 11.00 - 14.00
TOREK: 11.00 - 14.00
SREDA: 12.00 - 19.00
ČETRTEK: 11.00 - 14.00
PETEK: 11.00 - 14.00
Naročanje poteka:
- osebno: v ordinacijskem času ambulante v 2. nadstropju, soba 215
- po telefonu: na številki: 01 555 4444 (od ponedeljka do petka med 11.00 in 12.00, razen ob sredah od 12.00 do 13.00)
- elektronsko, na e-poštnem naslovu: narocanje.osteoporoza.siska@zd-lj.si