Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu po znižani ceni

V ZD Ljubljana bo od 20. 3. 2025 do 16. 5. 2025 potekala akcija cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu za odrasle od 16. leta naprej po znižani ceni 27 EUR.

Termini cepljenja v Cepilnem centru ZD Ljubljana - Enota Center, Metelkova ulica 9:

• 20. 3. 2025
• 21. 3. 2025
• 27. 3. 2025
• 28. 3. 2025
• 3. 4. 2025
• 4. 4. 2025
• 10. 4. 2025
• 11. 4. 2025
• 17. 4. 2025
• 8. 5. 2025
• 9. 5. 2025
• 15. 5. 2025
• 16. 5. 2025

Na cepljenje se je potrebno naročiti: https://narocanja.zd-lj.si/275

S seboj prinesite tudi kartico zdravstvenega zavarovanja in cepilno knjižico, plačilo bo mogoče le z bančno kartico.

Cepljenje proti KME po znižani ceni je v navedenem časovnem obdobju možno tudi v ambulanti izbranega osebnega zdravnika, po predhodnem naročilu.

Priporočila NIJZ

_______________________

V Sloveniji je od leta 2019 v program cepljenja uvedeno cepljenje proti KME za otroke in odrasle. Cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je na voljo za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti in odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 45, 46 ali 47 let ter zamudnike.

Cepljenje v letu 2025 tako pripada otrokom, rojenim leta 2016 ali kasneje ter odraslim, rojenim od leta 1970 do 1980, ki še niso prejeli treh odmerkov cepiva proti KME.

Ta cepljenja (osnovno cepljenje oz. 3 odmerke) krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Prva mednarodna raziskava o izkušnjah pacientov s kroničnimi zdravstvenimi težavami - projekt PaRIS

Iz ugotovitev prve mednarodne raziskave OECD o izkušnjah pacientov s kroničnimi zdravstvenimi težavami, imenovane Patient-Reported Indicator Surveys (PaRIS), izhaja, da obstaja nujna potreba po prilagoditvi zdravstvenih sistemov, da bi bolje zadovoljili potrebe vse večjega števila ljudi s kroničnimi boleznimi. Rezultati raziskave so bili predstavljeni v Lizboni 20. februarja 2025.

Raziskava je zbrala podatke od približno 107.000 pacientov, starih 45 let in več, ter 1.800 ambulant družinske medicine v 19 državah. Cilj raziskave je bil osvetliti rezultate oskrbe in izkušnje ljudi, ki živijo s kroničnimi boleznimi, kot so hipertenzija, artritis, diabetes, bolezni srca ali rak, ki jih obravnavajo na primarni zdravstveni ravni.

82 % uporabnikov primarne zdravstvene oskrbe, ki so sodelovali v raziskavi PaRIS, živi z vsaj eno kronično boleznijo, 52 % z vsaj dvema boleznima, 27 % pa s tremi ali več kroničnimi boleznimi. Raziskava PaRIS ugotavlja, da štirje od desetih pacientov ne čutijo samozavesti pri upravljanju lastnega zdravja; prav tako štirje od desetih ne zaupajo svojemu zdravstvenemu sistemu. Da bi zdravstvo doseglo boljše rezultate, mora posvetiti več časa pacientom. 64 % ljudi, ki menijo, da jim njihov zdravnik družinske medicine posveti dovolj časa, zaupa zdravstvenemu sistemu, v primerjavi s 34 % tistih, ki menijo, da jim zdravnik ne posveti dovolj časa. Zdravstvena oskrba mora biti tudi bolj prilagojena potrebam ljudi. Le četrtina pacientov poroča, da ima pripravljen načrt oskrbe, ki ga je pripravil njihov zdravnik. Zdravstvena oskrba mora biti brez težav in zanesljiva, poroča raziskava. 45 % ljudi, ki so imeli negativno izkušnjo v zdravstvenem sistemu (na primer, da niso dobili termina, ko so ga potrebovali, ali so prejeli napačno ali zamujeno diagnozo ali zdravljenje), zaupa zdravstvenemu sistemu, v primerjavi s 70 % tistih, ki takšnih negativnih izkušenj niso imeli.

Povprečna ocena lastnega počutja (merjena s WHO-5, lestvica od 0 do 100) je bila 14 točk nižja pri ljudeh s tremi ali več kroničnimi boleznimi v primerjavi s tistimi z eno kronično boleznijo. Med vsemi ljudmi s kroničnimi boleznimi je 74 % moških poročalo o dobrem telesnem zdravju, v primerjavi s 65 % žensk, 86 % moških pa je poročalo o dobrem duševnem zdravju, v primerjavi z 81 % žensk. To potrjuje paradoks spola in zdravja: ženske običajno živijo dlje kot moški, vendar poročajo o slabših zdravstvenih rezultatih. Ženske tudi manj zaupajo zdravstvenemu sistemu in redkeje doživljajo kakovostno oskrbo. Le 7 % pacientov s kroničnimi boleznimi je poročalo, da so uporabili video posvet v primarni oskrbi, 17 % pa je dostopalo do svojih zdravstvenih zapisov na spletu. Poleg tega je le 43 % pacientov z nizko izobrazbo menilo, da je spletna stran njihove ambulante enostavna za uporabo.

Rezultati raziskave za Slovenijo kažejo, da ima večina pacientov s kroničnimi boleznimi pozitivne izkušnje z zdravstveno oskrbo in zaupa zdravstvenemu sistemu. Kljub temu obstaja prostor za izboljšave, zlasti pri obvladovanju zdravja in uporabi digitalnih tehnologij v zdravstvu. Raziskava služi kot pomemben vir informacij za oblikovanje politik in izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe v Sloveniji.

Več o raziskavi...

Obisk ministrice za zdravje dr. Valentine Prevolnik Rupel v ZD Ljubljana

Danes smo v ZD Ljubljana gostili ministrico za zdravje dr. Valentino Prevolnik Rupel. Ministrica se je odzvala povabilu ob 57. letnici združitve v enoten zavod ZD Ljubljana.

Ministrico smo seznanili z našimi dejavnostmi, posebej smo se dotaknili dveh področij, kjer je število zdravnikov v primanjkljaju, to je družinska medicina in pediatrija. Spregovorili smo tudi o različnih razlogih in poteh reševanja teh področij. Izjemno smo veseli, da je ministrstvo za zdravje pohitrilo postopke uvoza tujih zdravnikov, kar pripomore k zaposlovanju in popolnjevanju kadra. V nadaljevanju smo ministrico seznanili z najnovejšo diagnostiko, ki smo jo implementirali v ZD Ljubljana z namenom avtomatizirane, hitrejše in kakovostnejše obravnave pacientov in tudi z namenom prihranka kadra.

Direktorica ZD Ljubljana prof. dr. Antonija Poplas Susič je ob obisku poudarila: »Izjemno smo ponosni tudi na naš Inštitut za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva, kjer smo se ustavili na koncu obiska. To je področje, ki omogoča zdravstvenim delavcem kot tudi vsem ostalim, da nudimo oskrbo pacientom - tisto, ki jo potrebujejo pacienti, ki jo naslovijo in vsem tistim, ki niso napoteni na sekundarni ali terciarni nivo, kar pomeni, da 80 % pacientom nudimo oskrbo, ki jo definiramo z našimi raziskavami in pristopi v tej enoti. Zahvaljujemo se za priložnost, da smo lahko prikazali ZD Ljubljana in da se je ministrica za zdravje tega obiska udeležila«.

Ministrica za zdravje se je direktorici in ZD Ljubljana zahvalila za povabilo, ki se ga je z veseljem udeležila. Poudarila je: »Videla sem ogromno dobre volje, zavzetosti, timskega dela in dobre komunikacije – to so tisti faktorji, ki prevladajo nad vsem ostalim, nad vsem, kar ponavadi govorimo o primarnem zdravstvenem varstvu. Ogledala sem si tudi laboratorij in radiološko dejavnost – oprema je nova in zagotavlja kakovostno in varno oskrbo pacientov v ZD Ljubljana. Izkušnja ob obisku je izjemno pozitivna. Še posebej me je navdušil simulacijski center, kako se pripravljajo na dogodke, ki se ne dogajajo pogosto, npr. pri pediatrični populaciji, kjer je zelo malo resnih situacij - anafilaktični šok - ki se redko zgodi pri otroku, ko se pa zgodi, je potrebno ustrezno odreagirati. Zato potrebujemo take centre, kot je simulacijski center, da imajo timi, takrat ko je potrebno, ustrezno znanje. Veseli me tudi, da si pomagajo z umetno inteligenco in navidezno resničnostjo. Zares ena pozitivna izkušnja, vsem želim veliko uspeha in dobro delo ter timski duh še naprej«.

Otvoritev Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov ZD Ljubljana

Danes smo odprli nove prostore Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov na Trgu mladinskih delovnih brigad 7. Skupaj z Mestno občino Ljubljana smo otrokom, mladostnikom in njihovim staršem s tem omogočili boljšo oskrbo na enem mestu. Center namreč obiskujejo starši z otroki s težavami v razvoju, govornimi ali učnimi težavami, čustvenimi ali vedenjskimi motnjami, različnimi stiskami, ki jih je vse več. Novi prostori omogočajo še boljšo oskrbo mladih pacientov, saj tu deluje tim strokovnjakov (klinični psihologi, psihologi, specialni pedagogi, socialni delavci, logopedi, medicinske sestre in številni drugi), timske obravnave pa med drugim vzamejo manj časa, so bolj učinkovite in osebne. Zaposleni bodo ob tem z izboljšanimi delovnimi pogoji lahko še bolj kakovostno in varno izvajali delovne procese. Vrednost investicije je okoli 250 tisoč evrov. Na Trgu mladinskih delovnih brigad 7 se zdaj izvajajo storitve, ki so doslej potekale v različnih enotah ZD Ljubljana, še vedno pa ostaja Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov tudi na Metelkovi ulici 9. Ob tem je potekal tudi dan odprtih vrat.

Dogodka so se udeležili predsednik vlade dr. Robert Golob, ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, direktorica ZD Ljubljana dr. Antonija Poplas Susič, vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov enote Vič-Rudnik dr. Andreja Mikuž in številni drugi.

Foto: Nik Rovan

Predsednik vlade dr. Robert Golob je v izjavi poudaril, da v otroškem parlamentu mladi vedno na prvo mesto postavijo skrb za duševno zdravje, saj je to velika težava. Zato meni, da je odprtje novih prostorov v Ljubljani skupaj s širitvijo timov odlična novica. »Vlada Republike Slovenije od prvega dne namenja posebno pozornost ravno duševnemu zdravju, zato je bil eden izmed prvih ukrepov vlade povečanje števila specializacij klinične psihologije, izrazito smo olajšali zakonodajo na področju zaposlovanja tujcev, v sklepni fazi je priprava zakona o psihoterapiji, ki bo omogočil dostop do ustreznih storitev tistim, ki to potrebujejo«, je dodal.  

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je ob tej priložnosti dejala: »Veseli me, da se z odprtjem prenovljenih prostorov omogoča kakovostna multidisciplinarna obravnava na enem mestu, da bo vsak otrok oziroma mladostnik, ki bo stopil skozi ta vrata, prejel najvišji standard pomoči. To je zanje še posebej pomembno, zato smo na Ministrstvu za zdravje za izboljšanje dostopnosti do storitev za duševno zdravje z letošnjo Uredbo zagotovili finančna sredstva za širitev mreže in boljše vrednotenje programa centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega varstva.«

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je izrazil zadovoljstvo, da imamo za to vrsto zdravljenja dovolj timov in da bo za dodaten prostor Mestna občina Ljubljana tudi poskrbela. Dodal pa je, da bi najraje videl, da teh prostorov mladi sploh ne bi potrebovali, da torej ne bi imeli nobenih težav, a žal ni tako. 

Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana prof. dr. Antonija Poplas Susič je poudarila, da v novem Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov multidisciplinarni tim na enem mestu pomaga mladim, ko se znajdejo v stiski, kar se žal dogaja vse pogosteje. Takrat, ko mladi pomoč potrebujejo, potrebujejo pomoč in podporo staršev in svojcev, potrebujejo pa tudi strokovno pomoč ljudi, ki so strokovno usposobljeni, da naslavljajo različne ravni teh izjemno zapletenih stisk in čustvenih stanj, v katerih se otroci in družine znajdejo. »Želimo si nadalje odpirati dodatne multidisciplinarne time z visoko usposobljenimi strokovnjaki, da bo pomoč otrokom in mladostnikom hitrejša in boljša« je še poudarila. Vodja slovesno odprtega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov enote Vič-Rudnik dr. Andreja Mikuž pa se je zahvalila vsem sodelavcem in predsedniku vlade RS, ministrici za zdravje ter županu Mestne občine Ljubljana, ki s svojo prisotnostjo dajejo sporočilo vsem prebivalcem Republike Slovenije, in sicer, da je duševno zdravje otrok pomembno tako za vlado kot lokalno skupnost.

V Zdravstvenem domu Ljubljana namenjamo posebno skrb varovanju zdravja otrok in mladostnikov. Že 65 let v naših multidisciplinarnih timih sodelujemo z različnimi službami in lokalno skupnostjo tudi pri skrbi za najranljivejše -  otroke in mladostnike v različnih stiskah, z duševnimi, vedenjskimi in nevrorazvojnimi motnjami. Ob naraščanju potreb po tovrstni podpori razvijamo in širimo programe in službe in tako prispevamo k varovanju in ohranjanju duševnega zdravja otrok, mladostnikov in njihovih družin.

Združevanje strokovnjakov na eni lokaciji je nujno za učinkovito timsko delo, ki je na področju duševnega zdravja pravilo. Le s povezovanjem različnih strokovnjakov okoli otroka in njegove družine ter drugih okolij, v katera se vključuje, lahko organiziramo učinkovite oblike podpore zdravemu razvoju ter preprečujemo razvoj in poglabljanje duševnih motenj.

Pred nami je vzpostavitev tretjega tima centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov  in centra za duševno zdravje odraslih. Povečanje števila timov in strokovnjakov na področju duševnega zdravja nam bo omogočilo pravočasno in dovolj poglobljeno obravnavo. Znotraj ZD Ljubljana bomo lahko krepili in nadgradili sodelovanje s sodelavci iz zdravstvenega varstva otrok in odraslih, centrov za krepitev zdravja in razvojnih ambulant s centri za zgodnjo obravnavo, zunaj naše ustanove pa s strokovnimi delavci v šolstvu, socialnem varstvu in nevladnih organizacijah. Nujen pogoj za zagotavljanje vseh potrebnih storitev pa je sistemsko financiranje potrebnih specializacij in programov ter nadaljnja podpora lokalne skupnosti pri zagotavljanju prostorov za izvajanje dejavnosti.

Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov tako nudi celovito strokovno pomoč, pri destigmatizaciji težav v duševnemu zdravju pa pripomorejo tudi različne kampanje, ki ozaveščajo o tej tematiki. Med njimi je tudi kampanja Tudi junaki in junakinje potrebujejo pomoč, ki so jo zasnovali na MOL in s katero sporočajo, da v stiski nihče ne sme ostati sam, saj so v Ljubljani na voljo tudi različne oblike pomoči, ki jih izvajajo nevladne organizacije. V okviru kampanje pa vabijo tudi k poslušanju podcastov o tej tematiki. 

V ZD Ljubljana – Center bo jutri začela delovati ambulanta za neopredeljene zavarovane osebe

V ZD Ljubljana - Center, Metelkova ulica 9, bo jutri, 9. 4. 2024, začela delovati ambulanta za neopredeljene zavarovane osebe, v kateri se bodo prednostno opredeljevali pacienti, ki so imeli v enoti Center nazadnje izbranega osebnega zdravnika in imajo v tej enoti tudi svojo zdravstveno dokumentacijo. Opredeljevanje pacientov bo potekalo sprotno ob njihovi obravnavi zaradi zdravstvenih težav. To je sicer že enajsta ambulanta v okviru ZD Ljubljana. Doslej se je v vseh ambulantah opredelilo 7815 pacientov.

ORDINACIJSKI ČAS AMBULANTE ZA NEOPREDELJENE CENTER 1

torek: 14.30-18.30, soba 105 (vsak drugi torek, v aprilu 9. 4. in 23. 4.)
sreda: 14.30-18.30, soba 109
četrtek: 7.30-11.30, soba 105

Naročanje na pregled je obvezno, in sicer pacienti pokličejo na telefonsko številko 01 555 2162 v ordinacijskem času ambulante. Ta telefonska številka ni namenjena za informacije o delu ambulante ali za opredeljevanje.

Meritve s svetovanjem ob svetovnem dnevu bolnikov

V Zdravstvenem domu Ljubljana ob svetovnem dnevu bolnikov, ki ga vsako leto zaznamujemo 11. februarja, pripravljamo različne meritve in svetovanja.

V ponedeljek, 12. februarja 2024, bodo zaposleni Centra za krepitev zdravja ZD Ljubljana na šestih različnih lokacijah opravljali meritve s svetovanjem, večinoma meritve krvnega tlaka, pa tudi meritve krvnega sladkorja in analizo telesne sestave s kratkimi posveti psihologa in dietetičarke. Vse obiskovalce vabimo, da se udeležijo dogodka, ki bo v različnih enotah potekal ob različnih urah. Obiskovalce tudi prosimo, naj pridejo le, če so zdravi oz. brez prehladnih znakov, svetujemo pa tudi uporabo zaščitne maske.

Urnik meritev po lokacijah:

Enota Center, Metelkova ulica 9
- 12.30 – 14.00, avla ob glavnem vhodu
- meritve krvnega tlaka s svetovanjem za zdrav življenjski slog

Enota Moste-Polje, Prvomajska ulica 5
- 9.00 – 11.00, avla ob glavnem vhodu
- meritve krvnega tlaka s svetovanjem za zdrav življenjski slog

Enota Šentvid, Ob zdravstvenem domu 1
- 11.00 – 13.00, 1. nadstropje
- meritve krvnega tlaka s svetovanjem za zdrav življenjski slog

Enota Šiška, Derčeva ulica 5
- 12.30 – 14.00, avla ob glavnem vhodu
- meritve krvnega tlaka s svetovanjem za zdrav življenjski slog

Enota Vič-Rudnik, Šestova ulica 10
- 12.00 – 14.00, avla ob glavnem vhodu in sejna soba (II. nadstropje)
- meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja s svetovanjem ter analiza telesne sestave
- kratek posvet s psihologom in dietetičarko

Mestna knjižnica Ljubljana Bežigrad, Einspielerjeva ulica 1
- 9.00 – 12.00
- meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja s svetovanjem

Umik soglasij zdravnikov in zobozdravnikov za nadurno delo v ZD Ljubljana

V Zdravstvenem domu Ljubljana je soglasje za nadurno delo umaknilo 7 od 423 zdravnikov in zobozdravnikov.

Umik soglasij za zdaj ne predstavlja večjih težav pri načrtovanju dežurstev na Splošni nujni medicinski pomoči ali Pediatrični nujni medicinski pomoči ZD Ljubljana. Če bi se število zdravnikov, ki bi umaknili soglasja za nadurno delo povečalo, bi to lahko vplivalo na delovne procese v dežurni službi.

Zdravniki, ki so umaknili soglasje za nadurno delo v času, ko ima javni zavod potrebo po delu, ki presega obveznosti iz polnega delovnega časa za javnega delavca, ne morejo delati zunaj zavoda oz. po podjemni pogodbi.

Na poti do preprečevanja raka želodca v Evropski uniji

Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravstveni dom Ljubljana sta pred pričetkom pilotnega Presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe kot načina primarne prevencije raka želodca organizirala novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila projekt TOGAS in raziskavo iskanja ter zdravljenja okužbe s H. pylori med pacienti ljubljanskega zdravstvenega doma.

Rak želodca je velik svetovni javnozdravstveni izziv. Predstavlja peto najpogosteje diagnosticirano vrsto raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Leta 2020 je bilo po vsem svetu odkritih več kot milijon novih primerov raka želodca in zabeleženih 800 tisoč smrti. Rak želodca ima slabo prognozo, saj ga običajno odkrijemo pozno. V Evropi se stopnja petletnega preživetja giblje med 19 in 30 odstotki. V Sloveniji letno odkrijemo 450 novih primerov bolezni, 350 oseb letno umre zaradi tega raka. Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljša metoda za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca.

Kljub temu, da se pojavnost raka na želodcu po vsem svetu, tudi v Evropi, zmanjšuje, je breme te bolezni še vedno veliko in v bližnji prihodnosti ne bo izginilo, če se ne bodo izvajali učinkoviti preventivni ukrepi. Glede na to, da se prebivalstvo tako v svetu kot v Evropi stara, je pričakovati, da bo absolutno število novih primerov še naraščalo. V Evropi pa ni na voljo učinkovitega načina presejanja na okužbo s H. pylori in tudi ne endoskopskih programov sekundarne prevencije oziroma ugotavljanja raka želodca v zgodnjem stadiju. 

Pravočasno odkritje okužbe s H. pylori in zdravljenje okužbe bi zmanjšala pojavnost raka želodca do 63 %. Iskanje predstopenj raka in zgodnjega raka želodca bi bilo možno le z gastroskopskimi kontrolami po starosti 40 let, kar pa se v Evropi ne izvaja.

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori) je najpogostejša okužba pri ljudeh, saj ocenjujemo, da je okužena polovica vseh prebivalcev. V Sloveniji je okužena četrtina prebivalcev. V starosti do 30 let je okuženih približno 20 odstotkov prebivalcev, v starosti 50–74 let pa 68 odstotkov prebivalcev. Posameznik se običajno okuži do 10. leta starosti in potem okužbo nosi s seboj vse življenje. Možnost nastanka okužbe je odvisna od higienskih razmer (oskrba s pitno vodo, urejena kanalizacija, število otrok v sobi, osebna higiena …). Način prenosa je fekalno-oralen ali od staršev (predvsem mame) na otroke. Če okužbo odkrijemo in ozdravimo v odrasli dobi, se ta pozneje ne ponovi (oziroma je verjetnost ponovitve nižja od 1 odstotka).

Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov. Pri preostalih so klinični znaki lahko razjede želodca ali dvanajstnika, bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički), tiščanje v zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički) ali zgodnja sitost. Zdravljenje občutno zmanjša tveganje za razvoj raka želodca, saj v skoraj 90 odstotkih prepreči njegov nastanek. Z zdravljenjem okužbe  zmanjšamo tudi možnost za nastanek ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku, gastritisa (vnetje želodčne sluznice), dispepsije (občutek polnosti, napihnjenost, pekoča bolečina, spahovanje, slabost), anemije zaradi pomanjkanja železa, limfoma MALT, pomanjkanja vitamina B12, avtoimunske bolezni idiopatska trombocitopenična purpura. Če imate katerega od znakov okužbe, se obrnite na svojega osebnega zdravnika.

Ključna težava je torej v pomanjkanju vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni v evropskih državah. Tako raka želodca običajno odkrijejo šele v napredovali fazi, ko bolniki opravijo preiskave, da bi raziskali s tem povezane simptome. Posledica tega je slaba prognoza in nizka stopnja preživetja.

»Program presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe je znanstveno dokazano učinkovit in cenovno najugodnejši pristop k preprečevanju raka želodca, kar priznavata tudi SAPEA in Evropska komisija,« poudarja prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja projekta v Sloveniji.

Projekt TOGAS – Na poti do presejanja raka želodca v Evropski Uniji je sofinanciran s sredstvi EU preko programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency). V okviru projekta bo v šestih državah članicah EU izvedena pilotna raziskava testiranja in zdravljenja okužbe v populaciji 30–34 let. Skupaj z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka (IARC) in drugimi strokovnjaki bodo na podlagi zaključkov pripravili priporočila za program primarne preventive raka želodca.

Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je torej zagotoviti manjkajoče znanje, z izvedbo treh pilotnih študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavanju posebnih vidikov presejanja na raka želodca in njegovega zgodnjega odkrivanja. Rezultati tega projekta bodo pomagali oblikovalcem politik pri vključevanju presejanja na raka želodca v njihove prednostne naloge na področju zdravstvenega varstva.

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja pilotne raziskave 1 evropskega projekta TOGAS, je na novinarski konferenci poudaril, da je »največji problem, da 80 % okuženih z bakterijo H. pylori nima nobenega simptoma ali znaka bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bakterije H. pylori ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za nastanek raka želodca in drugih s tem povezanih zdravstvenih težav. V pilotni raziskavi 1, ki bo vodi NIJZ, bo za odkrivanje in zdravljenje okužbe s H. pylori povabljenih 6.000 zavarovancev ZD Ljubljana. Pomembno je, da se vsi mladi, ki prejmejo vabilo, nanj tudi odzovejo.«

Pilotno presejalno testiranje na okužbo s H. pylori bodo v okviru projekta TOGAS izvedli v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZD Ljubljana). V raziskavo bo vabljena skupina mladih odraslih (6.000 pacientov ZD Ljubljana v starosti od 30–34 let), ki jih bodo testirali na H. pylori in zdravili ob morebitnem pozitivnem rezultatu na okužbo. Potrjena in zdravljena okužba s H. pylori lahko pomembno izboljša zdravje in počutje posameznika, ki mu okužba povzroča različne želodčne težave. Ozdravitev okužbe s H. pylori pa dolgoročno v do 89 % zmanjša možnost nastanka raka želodca.

Strokovna direktorica ZD Ljubljana, Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., spec., je na novinarski konferenci predstavila pomen sodelovanja ZD Ljubljana pri projektu TOGAS in dodala: »V ZD Ljubljana verjamemo, da projekti in raziskave v osnovnem zdravstvu ter uvajanje novosti pomembno povečajo kakovost in strokovnost zdravstvene oskrbe naših pacientov. Tako smo v dosedanjih projektih med drugim uspešno preizkusili izvajanje telemedicinskih storitev, uvedli smo laičnega svetovalca. V februarju 2024 bomo v sodelovanju z NIJZ pristopili k izvedbi prve mednarodne klinične raziskave v ZD Ljubljana pod imenom "Testiraj in zdravi Helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca“. S to raziskavo bomo prvič v EU preizkusili program presejanja raka želodca s presejalnim testiranjem na bakterijo Heliobacter pylori.«

Pomembno je, da se vsi mladi, ki bodo prejeli vabilo za sodelovanje, odzovejo in sodelujejo. Le tako bomo prišli do podatkov in zagotovili manjkajoče znanje, ki temelji na dokazih ter bo nadalje uporabljeno za oblikovanje načrta in izvajanje ustreznega preprečevanja raka želodca po vsej EU.

*       *      *

Več informacij o projektu TOGAS najdete na: https://nijz.si/projekti/togas/

Projekt TOGAS je sofinanciran s sredstvi EU preko programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency).

Odziv ZD Ljubljana na stavko zdravnikov in zobozdravnikov

ZD Ljubljana spoštuje odločitev vsakega zdravnika in zobozdravnika, ki se odloči za stavko. Vsak zaposleni ima namreč pravico, da se stavki pridruži ali ne, pri čemer so vsakršni pritiski za ali proti odločitvi za stavko nedopustni. V času stavke je v ZD Ljubljana delovni proces organiziran v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da morajo stavkajoči zdravstveni delavci pacientom zagotavljati nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo, med drugim poskrbeti za mlajše od 18. in starejše od 65. let (46. člen Zakona o zdravniški službi). Vsak zdravnik ali zobozdravnik v ZD Ljubljana, ki stavka, dela po zakonodaji in navodilih sindikata Fides. V večini primerov stavka poteka tako, da delo poteka upočasnjeno, do odpovedi terminov doslej v večini primerov ni prihajalo.

V ZD Ljubljana vsako legitimno stavko sprejemamo, menimo pa, da bi morala bolj kot plačo naslavljati pogoje dela v osnovnem zdravstvu. Prepričani smo, da tovrstna stavka ne bo rešila težav, s katerimi se v osnovnem javnem zdravstvu srečujemo, in sicer s težkimi delovnimi pogoji, ki zdravnike odvračajo od zaposlitev v javnih zavodih, predvsem zaradi velikih obremenitev in premalo kadra. V osnovnem javnem zdravstvu smo večkrat opozorili, da bi morali zdravnike administrativno razbremeniti, povečati privlačnost pogojev za delo (npr. kljub denarnemu dodatku za specializacijo iz družinske medicine se mladi za to specializacijo nič bolj ne odločajo), okrepiti timsko delo ipd., zato si želimo, da bi sindikat Fides skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami to vladi čimprej predstavil in da bi se za predlagane rešitve zavzemal vse do njihove izpolnitve.

Druga mednarodna znanstvena konferenca na primarni ravni v Sloveniji v organizaciji Zdravstvenega doma Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je končala 2. mednarodna znanstvena konferenca na primarni ravni ISCPC, ki jo je Zdravstveni dom Ljubljana organiziral skupaj z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Na predavanjih in delavnicah je sodelovalo več kot 140 udeležencev iz 16 različnih držav.

Konferenca ISCPC je osvetlila prave pristope za zmanjšanje obremenitve zdravstva in izboljšanje preživetja pacientov. Z bolj učinkovitim in pacientu prijaznim pristopom namreč povečamo varnost pacienta in njegovo dolgoročno zdravje, obenem pa dosežemo bolj varčno oskrbo. S pomočjo simulacijskega centra pa zdravstveno osebje postane še bolj kompetentno, samozavestno in učinkovito.

Glavne teme konference so bile:

• integrirana oskrba na primarni ravni
• kakovost in varnost medpoklicnega dela na primarni ravni
• trajnost in planetarno zdravje na primarni ravni
• medpoklicno izobraževanje in usposabljanje v zdravstvu s simulacijami in drugimi novimi pristopi

Na drugem tovrstnem mednarodnem znanstvenem dogodku na področju primarnega zdravstva v Sloveniji, so poleg domačih strokovnjakov sodelovali slavnostni govorniki profesor Robin Miller iz Velike Britanije, dr. Mieke Rijken iz Nizozemske, dr. Andrée Rochfort MICGP iz Irske in mag. zdr. nege Marit Vassbotten Olsen iz Norveške. Na konferenci so potekale tudi tri izkustvene delavnice, med drugim delavnica uporabe simulacij za integrirano oskrbo, ki jo je vodil David Halliwel. Predstavili smo uporabo virtualne resničnosti za preprečevanje zapletov in izobraževanje s simulacijami z visoko stopnjo resničnosti za bolj kakovostno in varnejšo primarno zdravstveno oskrbo.

Prof. Robin Miller: Socialno varstvo: manjkajoči del sestavljanke primarnega zdravstvenega varstva?
Zdravje posameznikov in skupnosti ne temelji le na ravni in kakovosti storitev primarnega zdravstvenega varstva, temveč tudi na širših dejavnikih, kot so kakovostna prehrana, finančna stabilnost, telesna dejavnost, varno stanovanje ter dostop do izobraževanja in zaposlitve. Vloga socialnega varstva je delo s posamezniki in skupnostmi, ki se soočajo z izključenostjo in neenakostjo zaradi dejavnikov, kot so dolgotrajna invalidnost in druge socialne okoliščine. Zato je skupno delo med strokovnjaki in službami primarnega in socialnega varstva ključnega pomena, če želimo izboljšati splošno blaginjo naših prebivalcev. V preteklosti je bilo takšno sodelovanje omejeno, kar je negativno vplivalo na kakovost oskrbe. Profesor Miller je predstavil izzive takšnega sodelovanja in možnosti za njegovo izboljšanje v prihodnosti.

Dr. Mieke Rijken: V osebo usmerjena integrirana oskrba za osebe z multimorbidnostjo: potrebe, modeli oskrbe in rezultati
Zaradi daljše življenjske dobe in dejstva, da večina starejših ljudi dlje živi samostojno, se strokovnjaki primarnega zdravstvenega varstva srečujejo z vse več (starejšimi) osebami z multimorbidnostjo. V nekaterih državah ima pomembno vlogo tudi prenos bolnišnične oskrbe v primarno zdravstveno varstvo.

Povečalo se je zavedanje, da (posamezni) programi obvladovanja kroničnih bolezni, npr. za obvladovanje bolezni srca in ožilja ali KOPB, ne izpolnjujejo celovitih potreb teh ljudi in lahko povzročijo razdrobljeno oskrbo. Zato se v številnih državah v primarnem zdravstvenem varstvu preizkušajo in izvajajo modeli integrirane oskrbe, osredotočeni na posameznika. To je zapleteno, saj zahteva drugačen način dela, tako z bolniki kot z drugimi izvajalci zdravstvenega in socialnega varstva. To pa zahteva druge vloge in strokovna znanja ter druge organizacijske in finančne modele. Prof. Mieke Rijken je razpravljala o prepoznavanju populacij multimorbidnih bolnikov z velikimi potrebami za integrirano oskrbo, osredotočeno na posameznika, in predstavila primere pobud na področju primarnega zdravstvenega varstva, namenjenih takšnim populacijam v evropskih državah. Razpravljala je tudi o trenutnih dokazih, na katerih temeljijo takšni pristopi.

Dr. Andree Rochfort: Pacienti, strokovnjaki, primarno zdravstveno varstvo in planetarno zdravje
Dr. Rochfort je predstavila nekatere koncepte in terminologijo, ki se uporabljajo na področju planetarnega zdravja. Raziskala je dejavnosti družinske medicine in primarnega zdravstvenega varstva z vidika planetarnega zdravja. Predstavila je praktične primere ukrepov, ki jih lahko v primarnem zdravstvenem varstvu izvajajo strokovnjaki in bolniki, opisala pa je tudi skupne koristi skrbi za naš planet, med oskrbo bolnikov.

Prof. Marit Vassbotten Olsen: Simulacijsko učenje v izobraževanju
Prof. Marit Vassbotten Olsen je na predavanju predstavila različne primere uporabe simulacije, ki se uporablja kot pedagoška metoda pri izobraževanju zdravstvenih delavcev - opazovanje pacientov, timsko delo s pacienti ali priprave s pomočjo programov virtualne resničnosti. Na koncu so udeleženci razmišljali o tem, zakaj je simulacija uporabna in pomembna učna metoda ter kaj pomeni za klinično prakso, varnost bolnikov in, kar je najpomembneje, za bolnika.

Omenjena konferenca je pokazala strateške usmeritve, kje lahko dajemo poudarek nadaljnjim ukrepom v slovenskem primarnem zdravstvu za boljše in kakovostno ukrepanje. Pokazalo se je tudi, da kljub dejstvu, da področje družinske medicine nima zakonsko financirane raziskovalne dejavnosti v okvirju terciarja kot druge klinične stroke, kljub vsemu doprinaša k znanosti. To je posebej pomembno zato, ker se ta dejavnost srečuje z najširšimi množicami pacientov, ki imajo od tega lahko koristi.