NE VSTOPAJTE V PROSTORE ZDRAVSTVENEGA DOMA

s povišano telesno temperaturo, kašljem ali težkim dihanjem! Najprej pokličite svojega osebnega zdravnika/zobozdravnika po telefonu!

en sl

112 - KLIC V SILI

(01) 47 23 888 - PNMP

PRED PRIHODOM POKLIČITE

Predstavitveni video ZDL

Zdravje na delovnem mestu

Medicina dela, prometa in športa

Samoplačniški pregledi v MDPŠ

Druge samoplačniške storitve

Simulacijski center

SCUBY

ISCPC

CPC+

Mediacijski center

Navodila za starše

Razno

Razno (36)

Ljubljana, 11.oktober 2007

Od sobote, 13.10.2007, bo v ZD Ljubljana redno sobotno delo v popoldanskem času za otroke in mladostnike organizirano drugače kot doslej. Zdravnik bo ob sobotah popoldan, od 13. do 19. ure, za nujne primere dosegljiv samo na eni lokaciji, in sicer v ZD Ljubljana – Center, Metelkova ulica 9, v pritličnih prostorih zdravstvenega varstva predšolskih otrok. Služba je namenjena praviloma pacientom, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Ljubljana.

Delo ob sobotah dopoldan, od 7. do 13. ure, bo potekalo tako kot do sedaj, in sicer v prostorih zdravstvenega varstva predšolskih otrok in zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine v ZD Ljubljana - Bežigrad, Kržičeva ulica 10; ZD Ljubljana – Center, Metelkova ulica 9; ZD Ljubljana - Moste-Polje, Prvomajska ulica 5; ZD Ljubljana - Šiška, Derčeva ulica 5; ZD Ljubljana - Vič-Rudnik, Šestova ulica 10.

Nujna medicinska pomoč v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih ostaja nespremenjena.

Splošna nujna medicinska pomoč se izvaja 24 ur na dan v Urgentnem bloku Kliničnega centra, Bohoričeva ulica 4, Ljubljana. Namenjena je vsem odraslim. Za nujne obiske zdravnika na bolnikovem domu, v primeru nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, pokličite 23 23 060 ali 522 84 08 in 522 84 09. Za nujno zdravniško pomoč v primeru življenjske ogroženosti na domu, v prometni ali drugi nesreči, pokličite 112.

Pediatrična nujna medicinska pomoč je namenjena otrokom in mladini do 19. leta starosti. Ob delavnikih med 7.00 in 19.00 jo izvajajo osebni zdravniki v ambulantah za otroke in mladino v ZD Ljubljana in pri koncesionarjih. Vsako noč od 19.00 do 7.00 ter ob nedeljah in praznikih od 7.00 do 19.00 nudijo pediatrično prvo pomoč v ZD Ljubljana – Center, Metelkova ulica 9, tel. 47 23 888.

Dežurni zdravnik za otroke in mladino do 19. leta starosti ne opravlja obiskov na bolnikovem domu.

Zobozdravstvena nujna medicinska pomoč je prvenstveno namenjena Ljubljančankam in Ljubljančanom. Ob delavnikih med 7.00 in 19.00 nudijo zobozdravstveno prvo pomoč osebni zobozdravniki v ZD Ljubljana in koncesionarji. Vsako noč od 21.00 do 4.00  ter ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 16.00 izvajajo zobozdravstveno nujno pomoč v kletni etaži ZD Ljubljana – Center, Metelkova ulica 9, tel. 47 23 700, 47 23 718.

Ambulanta od nedeljah in praznikih nudi pomoč v skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, nočne zobozdravstvene storitve sodijo med nadstandardne in so samoplačniške.

10.7.2007

Zgodovina

Written by

Skromni povojni začetki socializiranega zdravstva od privatnih ordinacij do graditve zdravstvenih ustanov v 50. letih so sloneli na izredno razdrobljeni organizaciji samostojnih ustanov, zgrajenih in delujočih za potrebe tovarn, občin, mesta ali celo širšega območja. Vse večje potrebe in zahteve občanov ter lastna skrb za zdravje so z vso silo pospeševala širjenje števila ambulant, dispanzerjev, centralnih ustanov in obratnih ambulant. Ta mreža zdravstvenih ustanov je bila med seboj slabo povezana.

Republiška skupščina je leta 1965 z novim Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstveni službi SRS zavrla nadaljnjo samovoljno rast in širjenje zdravstva ter postavila temelje smotrne strokovne organizacijske sheme osnovnega zdravstvenega varstva. Omenjeni zakon je določal, da je v urbanih središčih lahko samo en zdravstveni dom. Za Ljubljano je bil to pomemben, čeprav ne nepričakovan ukrep, saj je bilo več kot očitno, da razdrobljena zdravstvena služba ni več kos vedno večjim zahtevam po učinkovitejšem, kvalitetnejšem in cenejšem zdravstvenem varstvu. ZD Ljubljana je na podlagi sklepa z dne 22.11.1967 ustanovilo Mesto Ljubljana (danes Mestna občina Ljubljana). Po predhodnih pripravah je bilo 1.1.1968 tako daleč, da se je takrat 25 samostojnih zdravstvenih zavodov osnovnega zdravstvenega varstva na območju ljubljanskih občin in občine Grosuplje združilo v en sam zdravstveni dom.  

Novi ZD Ljubljana je bil po združitvi enotna organizacija z delavskim svetom in medicinskim svetom kot najodgovornejšima organoma za strokovni in poslovni razvoj. Organizacija ZD Ljubljana po službah in dejavnostih je omogočala, da z enotnim programom in željami nudi občanom enako dostopno in strokovno pomoč. Združitev je prinesla skupna sredstva za nabavo sodobne opreme, nove specialistične kadre, izboljšanje pogojev dela ter enotne kriterije dela. Pod enim okriljem so bili združeni tudi vsi zdravstveni delavci, ki jim je bila naložena skrb za zdravstveno varstvo vseh prebivalcev mesta Ljubljane in občine Grosuplje.

Leto 1974 je prineslo novo spremembo in odločitev o organiziranju tozdov po funkcionalnem principu. Funkcionalna organiziranost je odkrila težave pri obvladovanju službe na tako velikem teritoriju, zato je že dve leti pozneje prišlo do nove organizacije tozdov po teritorialnem principu, in sicer s ciljem, da se zdravstveno varstvo bolj približa občanu. Zato so bili organizirani tozdi v vsaki ljubljanski občini in občini Grosuplje v okviru ZD Ljubljana (Center, Šiška, Bežigrad, Vič-Rudnik, Moste-Polje, Grosuplje). Izven tega načela je ostala organiziranost tozda Študentov, ki je nudila zdravstveno varstvo vsem študentom, ki se šolajo v Ljubljani.  

Iz leta v leto je bilo v ZD Ljubljana zaposlenih več delavcev. Naraščalo je namreč tudi število prebivalstva, njihove potrebe in zahteve. Razvijala se je stroka in uvajale so se nove dejavnosti. Z dograjevanjem objektov in odpiranjem novih enot so se zmogljivosti osnovnega zdravstvenega varstva približale občanom. Uveljavljanje dispanzerske metode dela, zdravstvene vzgoje in novih diagnostičnih postopkov oz. dejavnosti je pripomoglo k dvigu strokovnosti po vseh varstvih. Največje število zaposlenih se je gibalo v letih 1988-1990, in sicer več kot dva tisoč. Nato se je začelo število zaposlenih postopno zniževati.  

S sprejemom Zakona o zavodih leta 1991 in statutarnega sklepa se je v istem letu ZD Ljubljana organiziral v zavod kot ena pravna oseba s sedmimi organizacijskimi enotami, nastalimi iz bivših TOZD-ov.  

Po letu 1990 so se obratne ambulante pričele ukinjati. Trend upadanja zaposlenih se je nadaljevalo v letih 1992 in 1993, ko se je začelo prvo podeljevanje koncesij. Največje število odhodov v zasebništvo je bilo v prvih šestih letih od 1992 do 1997. Do konca leta 2006 je odšlo v zasebno dejavnost 156,21 nosilcev dejavnosti. Marca 1993 se je na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti in odloka Vlade RS izločila enota Študentov in se organizirala kot samostojni zavod. Konec aprila 1997 se je iz zdravstvenega doma izločila enota Grosuplje in se organizirala v dva samostojna zavoda (Grosuplje in Ivančna Gorica). Konec leta 1999 se je iz enote Šiška izločila področna enota Medvode, ki od 1.1.2000 deluje kot samostojni zdravstveni zavod.

Mestna občina Ljubljana je s sprejemom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana 3.7.1997 odločila, da je ZD Ljubljana samostojni zavod in poleg dotedanjim petim organizacijskim enotam dodala še organizacijski enoti Šentvid in SNMP.  

Zdravstvena dejavnost v ZD Ljubljana se danes opravlja v naslednjih organizacijskih enotah:

·          ZD Ljubljana - Bežigrad, Kržičeva 10;

·          ZD Ljubljana - Center, Metelkova 9;

·          ZD Ljubljana - Moste-Polje, Prvomajska 5;

·          ZD Ljubljana - Vič-Rudnik, Postojnska ulica 24;

·          ZD Ljubljana - Šiška, Derčeva 5; 

·          ZD Ljubljana - Šentvid, Ob zdravstvenem domu 1;

·          ZD Ljubljana - Splošna nujna medicinska pomoč - SNMP, Bohoričeva 4.

V okviru ZD Ljubljana deluje tudi enota preventive CINDI Slovenija. CINDI je mednarodni program, ki je namenjen ohranjanju in krepitvi zdravja ter preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. 

 


*******************************************************************************************************************************************

 

 

Na podlagi 45. in 46. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91 in št. 8/96) in v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 9/92, št. 8/96 in št. 90/99) ter Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana (Uradni list RS št. 65/97 in št. 49/99) je Svet zavoda Zdravstvenega doma Ljubljana na svoji 21. seji dne 29.06.2000 in 22. seji dne 21.9.2000 sprejel

 

S T A T U T

 

ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA

 

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Zdravstveni dom Ljubljana je bil ustanovljen na podlagi sklepa Mesta Ljubljane št. 10-090/67 z dne 22.11.1967 (Glasnik 38/67). Organiziranje in delovanje Zdravstvenega doma Ljubljana je bilo z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana (Uradni list RS št. 65/97 in št. 49/99) Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana usklajeno z Zakonom o zdravstveni dejavnosti.

2. člen

Ustanovitelj Zdravstvenega doma Ljubljana je Mestna občina Ljubljana, ustanoviteljske pravice pa izvršuje Mestni svet Mestne občine Ljubljana.

3. člen

Zdravstveni dom Ljubljana je javni zdravstveni zavod, ki opravlja osnovno zdravstveno dejavnost na primarni ravni ter druge dejavnosti, ki so določene z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana.

Dejavnost Zdravstvenega doma Ljubljana se lahko spremeni ali razširi le v soglasju z ustanoviteljem.

Zdravstveni dom Ljubljana je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določa Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana.


II. IME IN SEDEŽ

4. člen

Ime zavoda je Zdravstveni dom Ljubljana.

Skrajšano ime zavoda je ZD LJUBLJANA.

Za poslovanje s tujino se uporablja angleški naziv: Community Health Centre Ljubljana.

Sedež zavoda je v Ljubljani, Kotnikova 28.

5. člen

ZD Ljubljana lahko pri svojem poslovanju uporablja poleg imena tudi zaščitni znak, katerega predstavljajo stilizirane velike črke ZDL. Črke so oblikovane iz dveh delov - večje in znotraj v zamiku manjše in iz osnovnega barvnega spektra modre, rumene, rdeče in črne.

Vse črke so na začetku in koncu enakomerno zaokrožene.

Zaščitni znak se lahko uporablja tudi v črno belem tisku in je lahko postavljen pred, nad ali pod napis imena Zdravstveni dom Ljubljana.

6. člen

ZD Ljubljana ima žig okrogle oblike z besedilom: Zdravstveni dom Ljubljana, Kotnikova 28.

Obrobljen je z enim krogom z besedilom na obodu.

Za organizacijske enote žig vključuje tudi ime enote.

Žigi so lahko v črni ali modri barvi.

 

Štampiljka ZD Ljubljana je pravokotne oblike v izmeri 60 krat 25 mm.

Uporaba žiga in štampiljke se podrobneje uredi v navodilih, ki jih izda direktor.

 

III. ORGANIZACIJA ZAVODA

7. člen

Zdravstvena dejavnost se opravlja v ZD Ljubljana v naslednjih organizacijskih enotah osnovnega zdravstvenega varstva:

    • ZD Ljubljana - Bežigrad, Kržičeva 10,

    • ZD Ljubljana - Center, Metelkova 9,

    • ZD Ljubljana - Moste-Polje, Prvomajska 5,

    • ZD Ljubljana - Vič-Rudnik, Postojnska ulica 24,

    • ZD Ljubljana - Šiška, Derčeva 5,

    • ZD Ljubljana - Šentvid, Ob zdravstvenem domu 1,

    • ZD Ljubljana - Splošna nujna medicinska pomoč - SNMP, Bohoričeva 4.

Notranjo organizacijo organizacijskih enot z določitvijo lokacij, na katerih enote izvajajo dejavnost, se določi s posebnim pravilnikom.

Naloge skupnega pomena za organizacijske enote opravlja Uprava zavoda s svojimi službami.

8. člen

Enote imajo v pravnem prometu pravico do sklepanja pogodb za prodajo storitev enote.

Te posle organizacijske enote opravljajo v imenu in za račun zavoda.

 

 

IV. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU

9. člen

ZD Ljubljana je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun z omejitvijo, da brez soglasja ustanovitelja ne sme sklepati pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem.

ZD Ljubljana ima pravico razpolaganja s finančnimi sredstvi, ki jih je pridobil od ustanovitelja in pravico razpolaganja s sredstvi za delo zavoda.

ZD Ljubljana je dolžan poslovati po načelih dobrega gospodarja.

ZD Ljubljana je za svoje obveznosti odgovoren z vsemi sredstvi s katerimi lahko razpolaga.

 

V. ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE ZAVODA

10. člen

Poslovodni organ zavoda je direktor. Direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.

 

 

VI. PLANIRANJE DELA IN RAZVOJA

11. člen

ZD Ljubljana planira svoje delo in razvoj v skladu s sprejetim planom zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji ter v skladu s planskimi usmeritvami ustanovitelja.

Pri pripravi planov dela in razvoja ZD Ljubljana upošteva možnosti pridobivanja sredstev za svoje delo na podlagi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in možnosti prodaje svojih storitev na trgu.

Plane razvoja in dela pripravijo direktor ZD Ljubljana, strokovni svet in predstojniki organizacijskih enot.

VII. SREDSTVA ZAVODA

12. člen

ZD Ljubljana pridobiva sredstva za delo in razvoj:

  • iz sredstev ustanovitelja,

  • s plačilom za storitve opravljene na podlagi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije,

  • na podlagi pogodbe z Ministrstvom za zdravstvo oz. drugim pristojnim ministrstvom, za naloge, ki se na podlagi zakona financirajo iz republiškega proračuna,

  • s plačilom za storitve opravljene na podlagi pogodb s podjetji ter drugimi fizičnimi in pravnimi osebami,

  • s prosto prodajo storitev na trgu,

  • iz daril,

  • iz drugih namenskih in nenamenskih virov v skladu z zakonom.

Ustanovitelj ZD Ljubljana zagotavlja sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom in z aktom o ustanovitvi zavoda.

 

VIII. ORGANI ZAVODA


13. člen

Organi zavoda so:

  • svet zavoda,

  • direktor,

  • strokovni vodja,

  • strokovni svet.

 

1. Svet zavoda

14. člen

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda. Svet zavoda šteje 13 članov. Delavci ZD Ljubljana izvolijo 5 članov s tajnim glasovanjem izmed delavcev zavoda, 7 članov imenuje ustanovitelj, 1 člana predstavnika zavarovancev oz. drugih uporabnikov pa imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Člani sveta zavoda so izvoljeni oz. imenovani za 4 letno mandatno obdobje in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni oz. imenovani.

Predsednik sveta zavoda in njegov namestnik se imenujeta izmed članov sveta zavoda.

Svet zavoda izvoli predsednika sveta in njegovega namestnika na svoji prvi seji. Svet zavoda predstavlja predsednik sveta zavoda. V njegovi odsotnosti ga nadomešča namestnik predsednika.

Način imenovanja in odpoklica članov v svet zavoda, ki so predstavniki ustanovitelja oziroma uporabnikov, določita v svojih aktih ustanovitelj ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

15. člen

Delavci volijo svoje predstavnike v svet zavoda na tajnih volitvah.

Volitve se opravijo po postopku določenim v Poslovniku o volitvah v svet zavoda ZD Ljubljana.

 

16. člen

Po svoji funkciji ne morejo biti izvoljeni v svet zavoda:

  • direktor,

  • strokovni vodja,

  • predstojniki organizacijskih enot.

17. člen

Delavci ZD Ljubljana volijo člane sveta zavoda iz posameznih organizacijskih enot, določenih v poslovniku.

Predstavniku delavcev v svetu zavoda preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen če:

  • izgubi pravico biti voljen v svet zavoda,

  • mu preneha delovno razmerje v ZD Ljubljana,

  • odstopi,

  • je odpoklican,

  • umre.

Član sveta, ki je izvoljen s strani delavcev zavoda se odpokliče v primeru, da se trikrat zaporedoma neopravičeno ne udeleži seje sveta zavoda. Odpoklic se izvede po postopku določenim v Poslovniku o volitvah v svet zavoda.

V primeru, da se zunanji član sveta zavoda trikrat zaporedoma neopravičeno ne udeleži seje, se predlaga ustanovitelju oz. ZZZS njegov odpoklic.

 

18. člen

Svet zavoda ima naslednje pristojnosti:

  • sprejema statut in druge splošne akte zavoda v skladu z zakoni,

  • imenuje in razrešuje direktorja zavoda v soglasju z ustanoviteljem,
  • imenuje in razrešuje strokovnega vodjo, po predhodnem mnenju strokovnega sveta,

  • sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje,

  • določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda,

  • predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,

  • daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih poslovanja zavoda,

  • imenuje in razrešuje člane disciplinske komisije,

  • imenuje in razrešuje člane drugih stalnih ali občasnih komisij,

  • razpiše volitve v svet zavoda,

  • odloča o zadevah, za katere je pooblaščen z drugimi splošnimi akti zavoda in z zakonom ter drugimi predpisi.

19. člen

Svet zavoda je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica vseh članov sveta zavoda.

Svet zavoda sprejema svoje odločitve z večino glasov prisotnih članov.

Statut zavoda, zaključni račun, finančni načrt, imenovanje in razrešitev direktorja zavoda, imenovanje in razrešitev strokovnega vodje in imenovanje predsednika sveta zavoda sprejme z večino glasov vseh članov.

Predsednik sveta zavoda je dolžan sklicati sejo na pobudo vsaj treh članov sveta, na pobudo direktorja ali pa ga skliče na lastno pobudo.

Način dela sveta zavoda se določi s poslovnikom.

2. Direktor

20. člen

Poslovodni organ zavoda je direktor.

Direktor predstavlja, zastopa, organizira in vodi delo in poslovanje ZD Ljubljana in je odgovoren za zakonitost dela ZD Ljubljana.

Direktor ZD Ljubljana se imenuje na podlagi javnega razpisa.

Za direktorja ZD Ljubljana je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • da ima univerzitetno izobrazbo,

  • da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih.

 

Direktor ZD Ljubljana ima poleg nalog, določenih z zakonom, kolektivnimi pogodbami in ostalimi predpisi, še naslednje pristojnosti:

  • sprejema splošne akte v zvezi z organizacijo dela in poslovanjem,

  • pripravlja predloge delovnih in razvojnih programov,

  • odloča o uporabi sredstev zavoda v skladu s finančnim planom zavoda,

  • izvršuje sklepe sveta zavoda.

21. člen

Direktorja ZD Ljubljana imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Za imenovanje oz. razrešitev je potrebna večina glasov vseh članov sveta.

 

22. člen

Mandatno dobo direktorja, razpisni postopek ter pravice in obveznosti kandidatov v zvezi z razpisom ter pogoje za predčasno razrešitev direktorja določa zakon.

 

3. Strokovni vodja

23. člen

Strokovni vodja ZD Ljubljana vodi strokovno delo in odgovarja za strokovnost dela ZD Ljubljana.

Strokovni vodja mora imeti univerzitetno izobrazbo zdravstvene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj.

Strokovni vodja se imenuje za mandatno dobo 4 let.

Strokovni vodja nadomešča direktorja zavoda v njegovi odsotnosti v primeru, da direktor zavoda ne pooblasti druge osebe.

Strokovnega vodjo imenuje na predlog direktorja svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta. Mandatna doba strokovnega vodje, razpisni postopek ter pogoje za predčasno razrešitev določa zakon.

 

24. člen

Strokovni vodja ima naslednje pristojnosti:

  • pripravlja predloge razvojnih in preventivnih programov,

  • organizira strokovni nadzor in izdaja strokovna navodila,

  • koordinira delo strokovnega sveta in njegovih komisij.

 

4. Strokovni svet

25. člen

Strokovni svet sestavljajo po funkciji predsedniki komisij posameznih dejavnosti in po potrebi predstavniki drugih dejavnosti, ki jih predlaga strokovni vodja.

Strokovni svet šteje 17 članov in sicer iz naslednjih dejavnosti:

  • raziskovalne,

  • specialistične,

  • urgentne medicine,

  • zdravstveno varstvo odraslih,

  • zdravstveno varstvo predšolskih otrok,

  • zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine,

  • zobozdravstveno varstvo odraslih,

  • zobozdravstveno varstvo otrok in mladine,

  • zdravstveno varstvo žena,

  • pulmologija z alergologijo,

  • medicina dela, prometa in športa,

  • mentalna higiena,

  • patronažna dejavnost,

  • fizioterapija,

  • laboratorijska dejavnost,

  • zdravstvene nege,

  • zdravstvene vzgoje.

Sestava strokovnega sveta se razširi v primeru, da se v zavodu uvedejo nove dejavnosti.

 

26. člen

Strokovni svet vodi predsednik strokovnega sveta.

Strokovni svet sprejema svoja stališča z glasovanjem članov.

Ne glede na izid glasovanja je potrebno zabeležiti vsa pomembna stališča iz razprave.

Način dela strokovnega sveta se določi s poslovnikom.

 

 

27. člen

Strokovni svet ima naslednje pristojnosti:

  • obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda,

  • določi in predlaga svetu zavoda načrt strokovnega dela zavoda za plansko obdobje,

  • daje svetu zavoda in direktorju mnenja glede organizacije in dela zavoda,

  • predlaga direktorju plane izobraževanja delavcev v zavodu,

  • predlaga direktorju plan specializacij in odloča o pogojih kandidatov za specializacije,

  • predlaga direktorju mentorje za zdravstvene delavce, v skladu z zakonom,

  • sprejema poročilo o internih strokovnih nadzorih v zavodu in potrjuje ukrepe za zagotavljanje kakovosti stroke v skladu s pravilnikom o internem strokovnem nadzoru zavoda,

  • odloča o vseh drugih zadevah za katere ga pooblasti svet zavoda ali direktor.

 

IX. VODENJE ORGANIZACIJSKIH ENOT

 

28. člen

Delo organizacijskih enot vodi predstojnik.

Predstojnik organizacijske enote ima vsa pooblastila v okviru organizacijske enote, na področju delovnih razmerij pa pooblastila, ki jih nanj prenese direktor ZD Ljubljana.

Predstojnika organizacijske enote izbere direktor ZD Ljubljana.

 


X. DELOVNA RAZMERJA

29. člen

 

Zaposleni v zavodu uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti zavoda.

30. člen

O ugovorih, pritožbah in zahtevah za varstvo pravic delavcev odloča svet zavoda.

 

 

Disciplinska komisija

31. člen

Disciplinsko komisijo sestavlja 15 članov, ki predstavljajo listo članov. Imenuje jo svet zavoda.

Pristojnost komisije je, da odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev. Disciplinska komisija deluje v senatu najmanj treh članov. Sestavo senata za vsak posamezni primer določi predsednik disciplinske komisije.

XI. POSLOVNA SKRIVNOST IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

32. člen


Vsak delavec, ki pri svojem delu uporablja podatke, ki so po zakonu ali tem statutu poslovna ali druga skrivnost, je dolžan varovati to skrivnost.

Kršitev določil o varovanju poslovne ali druge skrivnosti pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.

33. člen

Kot poslovno skrivnost se morajo hraniti tudi listine in podatki drugih zavodov in podjetij, če so označeni kot poslovna skrivnost.

Listine in podatke, ki so poslovna skrivnost sme drugim sporočiti le direktor oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

34. člen


Kot poklicno skrivnost so delavci dolžni čuvati podatke o boleznih in zdravstvenem stanju posameznikov, s katerimi so seznanjeni pri opravljanju svojega dela.

Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki.

 

Podatke o zdravstvenem stanju bolnika lahko daje, pod pogojem iz prejšnjega ostavka, bolnikovim ožjim sorodnikom ali njihovim skrbnikom le zdravnik, ki bolnika zdravi.

Vsi zaposleni, ne glede na to na katerem delovnem mestu delajo, morajo imeti spoštljiv odnos do posameznikov, ki iščejo pomoč ali se zdravijo v zavodu, da se obvaruje njihova moralna integriteta.

35. člen

Zavod mora varovati kot skrivnost tudi listine in podatke:

 

 

  • ki jih pristojni organ razglasi za državno skrivnost,

  • ki jih pristojni organ kot zaupne sporoči zavodu,

  • ki vsebujejo ponudbe za natečaj ali javno licitacijo, dokler ni objavljen njun izid,

  • druge listine in podatke, ki jih kot zaupne določajo predpisi.

 

36. člen

 

Gradivo, ki predstavlja poslovno skrivnost, se hrani ločeno od druge dokumentacije na način, da je zagotovljena njegova varnost.


37. člen

Vsakdo ima pravico do varovanja njegovih osebnih podatkov.

Ob sklenitvi delovnega razmerja se delavca seznani s tem, katere njegove osebne podatke potrebuje zavod v zvezi z uresničevanjem njegovih pravic iz dela in v zvezi z delom.

Z uporabo osebnih podatkov delavcev, ki se ne nanašajo na uresničevanje njihovih pravic in obveznosti iz dela in v zvezi z delom, mora delavec dati pismeno soglasje.

38. člen

Zavod mora zagotoviti način varovanja osebnih podatkov zaposlenih in podatkov zdravstvene dokumentacije, ki jih zbira in obdeluje prek avtomatske obdelave podatkov. Posebej mora zagotoviti hrambo in dostop do računalniške opreme in posebej do posameznih datotek.


Način zbiranja, obdelave in hranjenja osebnih podatkov uredi zavod v splošnem aktu.

 

XII. VARSTVO IN IZBOLJŠEVANJE DELOVNEGA OKOLJA

 

39. člen

Zavod je dolžan v skladu z zakonom zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri delu, predvsem pa zagotavljati vsem delavcem v skladu s predpisi:

  • ustrezno opremljenost delovnih mest za opravljanje varnega dela,

  • preventivne zdravstvene preglede,

  • osebna zaščitna sredstva,

  • stalno izobraževanje s področja varstva pri delu in seznanjanje z nevarnostmi na posameznih delovnih mestih,

  • ostale pravice, ki izhajajo iz splošnih aktov zavoda.

40. člen

Zavod je dolžan zagotavljati takšen način opravljanja svoje dejavnosti, ki ne ogroža človekovega življenjskega okolja.

XIII. POSTOPEK SPREJEMA STATUTA

41. člen

Statut se sprejema v dvofaznem postopku. Osnutek statuta predloži svetu zavoda direktor. Po končani obravnavi direktor pripravi predlog statuta, ki ga sprejme svet zavoda z večino glasov vseh članov.

Statut začne veljati naslednji dan po objavi.

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo na enak način, kot to velja za njegov sprejem.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

42. člen

Z dnem veljavnosti tega statuta preneha veljati Statut DO Zdravstveni dom Ljubljana o.sub.o. z dne 30.10.1978, 22.12.1979, 8.11.1982 in Statutarni sklep z dne 13.6.1991.

Splošni akti ZD Ljubljana se uskladijo z določili statuta najkasneje v 3 mesecih od začetka njegove veljavnosti.

V Ljubljani, 21.09.2000 Namestnica predsednika

sveta zavoda

Zdravstveni dom Ljubljana:

MARIJA PETRAS




 

 

 

ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA
Kotnikova 28
Ljubljana

Na podlagi 45. in 46.člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št.12/91 in št.8/96) in v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št.9/92, št.8/96 in 90/99) ter Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana (Uradni list RS št.65/97, št.49/99 in št.82/01) ter 41.člena Statuta ZD Ljubljana je Svet zavoda na 2.seji dne 26.2.2002 sprejel naslednje

SPREMEMBE STATUTA
ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA

1.člen

Prvi odstavek 14.člena Statuta se spremeni in se glasi:

» Svet zavoda je organ upravljanja zavoda. Svet zavoda šteje devet članov. Delavci ZD Ljubljana izvolijo tri člane s tajnim glasovanjem izmed delavcev zavoda, pet članov imenuje ustanovitelj, enega člana predstavnikov zavarovancev oz.drugih uporabnikov imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.«

 

2.člen

 

V prvem odstavku 17.člena se beseda »organizacijskih« enot spremeni z »volilnih« enot.

 

Predsednik Sveta zavoda:
Anton Colarič

V Ljubljani, 26.2.2002




Zdravstveni dom Ljubljana
kotnikova 28
Ljubljana

Štev.:
Datum:4.1.2002

 

Svetu zavoda ZD Ljubljana

Zadeva: Obrazložitev Spremembe Statuta ZD Ljubljana

Mestni svet mestne občine Ljubljana je sprejel Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana, ki je bil objavljen v Ur.l.RS št.82/01 in je stopil v veljavo 3.11.2001. Spremembe odloka določa, da mora Svet zavoda uskladiti statut zavoda v roku 90 dni po njegovi uveljavitvi.

Predlagana sprememba prvega odstavka 14.člena Statuta je usklajena s spremembo drugega odstavka 8.člena Odloka, ki določa zmanjšano sestavo Sveta zavoda.

Spremembe Statuta sprejme Svet zavoda z večino glasov, veljajo pa po da nanje soglasje Mestni svet MOL.

Direktor:
Zvonko Rauber,dr.med.






ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA
Metelkova 9
Ljubljana

Na podlagi 45. in 46.člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št.12/91 in št.8/96) in v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št.9/92, št.8/96 in 90/99, št.31/00, št.45/01), Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana (Uradni list RS št.65/97, št.49/99 in št.82/01, št.57/03) ter in 41.člena Statuta ZD Ljubljana je Svet zavoda na 8. seji dne 1.12.2003 sprejel naslednje

 

 

SPREMEMBE STATUTA
ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA

 

1.člen

 

Zadnji odstavek 4.člena Statuta se spremeni in se glasi:

 

»Sedež zavoda je v Ljubljani, Metelkova 9.«

 

Predsednik Sveta zavoda:
Anton Colarič

V Ljubljani, 1.12.2003

 

 

 

 

Zdravstveni dom Ljubljana
Metelkova 9
Ljubljana

Štev.:
Datum:25.11.2003

 

Svetu zavoda ZD Ljubljana

 

Zadeva: Obrazložitev Spremembe Statuta ZD Ljubljana

Mestni svet mestne občine Ljubljana je sprejel Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana, ki je bil objavljen v Ur.l.RS št.57/03 s katerim je spremenil sedež ZD Ljubljana iz Kotnikove 28 na Metelkovo 9.

Ker zadnji odstavek 4.člena Statuta ZD Ljubljana določa sedež zavoda na Kotnikovi 28, je potrebno to določilo uskladiti s spremembami Odloka in določiti Metelkovo 9 za nov sedež ZD Ljubljana.

Spremembe Statuta sprejme Svet zavoda z večino glasov, veljajo pa po da nanje soglasje Mestni svet MOL.

 

Direktor:
Zvonko Rauber,dr.med.

 

 

 


 

V obliki PDF: ikona-pdf

 

ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA
Metelkova ul. 9
Ljubljana

 

Datum: 27.02.2012

 

Na podlagi 45. in 46. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 5/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 31/00 in 36/00) in v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 23/05 - UPB2, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr), Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana (Uradni list RS št. 65/97, št. 49/99, št. 82/01, in št. 57/03) in 41. člena Statuta ZD Ljubljana je Svet zavoda na 8. seji dne 27.2.2012 sprejel naslednje

 

SPREMEMBE

STATUTA ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA

 

1. člen

 

25. člen Statuta se spremeni tako, da se glasi:

»Strokovni svet je kolegijski strokovni organ zavoda.

Strokovni svet šteje toliko članov, kolikor je komisij posameznih dejavnosti. Strokovni svet sestavljajo po funkciji predsedniki komisij posameznih dejavnost.

Komisije se ustanovijo na vseh področjih dejavnosti zavoda. Seznam vseh komisij je določen v Poslovniku o delu Strokovnega sveta Zdravstvenega doma Ljubljana.

Predsednika in člane komisij s področja dejavnosti zavoda na predlog strokovnega vodje imenuje direktor.

Komisijo posamezne dejavnosti sestavlja najmanj en član iz vsake enote, ki dejavnost opravlja, število članov posamezne komisije pa je največ devet. «

 

2. člen

 

Spremembe statuta sprejme Svet zavoda z večino glasov, veljati pa začnejo, ko da nanje soglasje Mestni svet Mestne občine Ljubljana.

 

 

 

 

Ljubljana, 27.2.2012

Predsednik Sveta zavoda

Miro Gorenšek

 

 

 

Zdravstveni dom Ljubljana

Metelkova ul. 9

Ljubljana

 

Datum:27.2.2012

 

 

Svetu zavoda ZD Ljubljana

 

 

Zadeva: Obrazložitev Spremembe Statuta ZD Ljubljana

 

Sprememba je potrebna iz dveh razlogov. Prvi razlog je v tem, da nekatere komisije, ki jih navaja Statut ne delujejo, poslovnik pa navaja druge komisije, ker se je v praksi pokazalo, da je njihovo delovanje potrebno. Zato se s spremembami predlaga, da Statut ne določa več števila članov in komisij po dejavnostih, pač pa se določa, da se komisije lahko ustanovijo za vse dejavnosti zavoda, torej tiste dejavnosti, ki so določene z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana.

 

Drugi razlog za spremembe je ta, da doslej s Statutom ni bilo določeno, kdo imenuje predsednika in člane komisij, pač pa je bilo to določeno v Poslovniku o delu Strokovnega sveta, ki je nižji pravni akt kot Statut. In ne more določati pogojev in postopkov, ki jih Statut ne ureja.

 

Spremembe narekujejo tudi potrebe stroke, ki se sooča z vedno novimi izzivi, zato mora temu slediti tudi možnost hitrega prilagajanja organizaciji delovanja, kar bo omogočeno s tem, da se bodo komisije določale v Poslovniku o delu Strokovnega sveta.

 

Spremembe Statuta sprejme Svet ZDL z večino glasov, veljati pa začnejo, ko da nanje soglasje Mestni svet Mestne občine Ljubljana.

 

 

Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA

Direktor

 


 

Na podlagi 45. in 46. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/I/94 – odl. US, 8/96, 36/00 – ZPDC in 127/06 – ZJZP) in v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF in 14/13) ter Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana (Uradni list RS, št. 65/97, 49/99, 82/01, 57/03 in 79/13) in 41. členom Statuta Zdravstvenega doma Ljubljana z 21. 9. 2000, 26. 2. 2002, 1. 12. 2003 in 27. 2. 2012 je Svet Zdravstvenega doma Ljubljana je Svet zavoda na svoji 2. korespondenčni seji, ki je potekala od 4.11. 2013 do 5.11.2013, sprejel naslednje



SPREMEMBE STATUTA
ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA





1.       člen

V Statutu Zdravstvenega doma Ljubljana se v členih 13., 16., 18. in 19., v naslovu poglavja 3. v točki VIII, ter v členih 23., 24. in 25. besedi »strokovni vodja« v vseh sklonih nadomestita z besedilom »strokovni direktor zavoda« v ustreznem sklonu.



2.       člen

Te spremembe statuta sprejme Svet zavoda z večino glasov vseh članov, s soglasjem Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi.

                                    



Predsednik Sveta zavoda:
Miro Gorenšek



 

 Na podlagi 45. in 46. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/1/94, 8/96, 31/00 in 36/00 – ZPDC in 127/06–ZJPZ) in v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF in 14/13) ter Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana (Uradni list RS št. 65/97, 49/99, 82/01, 57/03 in 79/2013) in 41. členom Statuta Zdravstvenega doma Ljubljana z 21. 9. 2000, 26. 2. 2002, 1. 12. 2003, 27. 2. 2012 in 5.11.2013, je Svet zavoda na svoji 7. seji dne 8.4.2015, sprejel naslednje

SPREMEMBE STATUTA
ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA


1.       člen

V prvem odstavku 7. člena Statuta Zdravstvenega doma Ljubljana z dne 21.9.2000, 26.2.2002, 1.12.2003, 27.2.2012 in 5.11.2013 se doda nova osma alinea, ki se glasi:

  • ZD Ljubljana - Inštitut za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva, Metelkova 9, Ljubljana


2.       člen

Te spremembe statuta sprejme Svet zavoda z večino glasov vseh članov, s soglasjem Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi.
                            

Predsednica Sveta zavoda:
Dunja Piškur Kosmač

 

Objavljeno dne 17.7.2015.      
 

V obliki PDF: ikona-pdf


Na podlagi 45. in 46. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17 in 1/19 – odl. US), Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana (Uradni list RS št. 65/97, 49/99, 82/01, 57/03, 79/13 in 46/19) in 41. člena Statuta Zdravstvenega doma Ljubljana z dne 21. 9. 2000, 26. 2. 2002, 1. 12. 2003, 27. 2. 2012, 5. 11. 2013 in 8. 4. 2015 je Svet Zdravstvenega doma Ljubljana na svoji 10. seji dne 24.10.2019 sprejel naslednje

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA


1. člen

V Statutu Zdravstvenega doma Ljubljana z dne 21. 9. 2000, 26. 2. 2002, 1. 12. 2003, 27. 2. 2012, 5. 11. 2013 in 8. 4. 2015 se 4. člen spremeni tako, da se glasi:

»4. člen

Ime zavoda je Zdravstveni dom Ljubljana.

Za poslovanje s tujino se uporablja poleg imena zavoda iz prejšnjega odstavka ime, zapisano v tujem jeziku: Community Health Centre Ljubljana.

Skrajšano ime zavoda je: ZD Ljubljana.

Sedež zavoda je v Ljubljani, Metelkova ulica 9.«.


2. člen

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

»5. člen

ZD Ljubljana lahko pri svojem poslovanju uporablja poleg imena tudi zaščitni znak.

Vsebina in pravila za uporabo zaščitnega znaka se podrobneje določijo z internim aktom.«.


3. člen

Prvi in drugi odstavek 6. člena se spremenita tako, da se glasita:
»ZD Ljubljana ima žig okrogle oblike z besedilom: Zdravstveni dom Ljubljana, Ljubljana, Metelkova ulica 9.

Obrobljen je z dvema krogoma z besedilom na obodu.«.

4. člen

V 7. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Zdravstvena dejavnost se opravlja v ZD Ljubljana v naslednjih organizacijskih enotah osnovnega zdravstvenega varstva:
– ZD Ljubljana – Bežigrad, Kržičeva ulica 10,
– ZD Ljubljana – Center, Metelkova ulica 9,
– ZD Ljubljana – Moste-Polje, Prvomajska ulica 5,
– ZD Ljubljana – Vič-Rudnik, Šestova ulica 10,
– ZD Ljubljana – Šiška, Derčeva ulica 5,
– ZD Ljubljana – Šentvid, Ob zdravstvenem domu 1,
– ZD Ljubljana – Splošna nujna medicinska pomoč – SNMP, Bohoričeva ulica 4,
– ZD Ljubljana – Inštitut za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva, Metelkova ulica 9, Ljubljana.«.

5. člen

8. člen se črta.

6. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

»10. člen

Poslovodni organ zavoda je direktor. Direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Direktor lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda pooblasti druge osebe.«.


7. člen

Tretji odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Plane razvoja in dela pripravijo direktor ZD Ljubljana skupaj s strokovnim direktorjem zavoda, strokovnimi službami in predstojniki organizacijskih enot, upoštevajoč strokovne podlage strokovnega sveta in strokovnih služb.«.


8. člen

V 12. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»ZD Ljubljana pridobiva sredstva za delo in razvoj iz:
– proračuna in sredstev ustanovitelja,
– sredstev po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugimi zavarovalnicami
oziroma zavarovalnimi organizacijami,
– sredstev po pogodbi z Ministrstvom za zdravje RS za naloge, ki se na podlagi zakona financirajo iz
proračuna RS,
– sredstev iz proračuna RS,
– sredstev, pridobljenih s prodajo storitev na trgu,
– sredstev iz raziskovalnih projektov,
– sredstev EU,
– donacij, sponzorskih sredstev in daril,
– drugih sredstev.«.


9. člen

V 16. členu se za drugo alinejo postavi vejica in doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– namestnika oz. pomočnika direktorja,«.

Dosedanja tretja alineja postane četrta alineja.


10. člen

V 18. členu se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– imenuje in razrešuje strokovnega direktorja zavoda, na predlog direktorja zavoda in po predhodnem mnenju strokovnega sveta,«.

Osma alineja se črta.

Deveta, deseta in enajsta alineja postanejo osma, deveta in deseta alineja.


11. člen

V 20. členu se prva alineja četrtega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»– da ima najmanj specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi po prejšnji ureditvi ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo po prejšnji ureditvi ali najmanj magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja),«.

V petem odstavku se pika za četrto alinejo nadomesti z vejico in doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– imenuje in razrešuje vodilne delavce za posamezno področje.«.


12. člen

V drugem odstavku 23. člena se besedi »univerzitetno izobrazbo« nadomestita z besedilom »najmanj specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi po prejšnji ureditvi ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo po prejšnji ureditvi ali najmanj magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja)«.


13. člen

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

»24. člen

Strokovni direktor zavoda ima naslednje pristojnosti:
– organizira strokovni nadzor in izdaja strokovna navodila,
– pripravlja predloge za izboljšavo strokovnega dela zavoda,
– koordinira delo strokovnega sveta in njegovih komisij.«.


14. člen

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

»27. člen

Strokovni svet ima naslednje pristojnosti:
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda,
– predlaga strokovnemu direktorju načrt strokovnega dela zavoda za plansko obdobje,
– pripravi poročilo o strokovnem delu zavoda za preteklo plansko obdobje,
– pripravi mnenja glede organizacije dela zavoda,
– predlaga strokovnemu direktorju plane izobraževanja delavcev v zavodu,
– sprejema poročilo o internih strokovnih nadzorih v zavodu in predlaga ukrepe za zagotavljanje kakovosti
stroke v skladu z rezultati nadzora in s pravilnikom o internem strokovnem nadzoru zavoda,
– odloča o vseh drugih zadevah, za katere ga pooblasti svet zavoda, strokovni direktor ali direktor.«.


15. člen

Za VIII. poglavjem se doda naslov novega VIII. a poglavja in nov 27. a člen ki se glasita:

»VIII. a VODILNI DELAVCI ZA POSAMEZNO PODROČJE

27. a člen

Vodilni delavci so namestniki direktorja oz. pomočniki direktorja, ki vodijo poslovno področje oz. organizacijsko enoto in imajo pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve, ki jih nanje prenese direktor zavoda.

Zavod ima lahko namestnika oz. pomočnika direktorja za:
– vodenje razvoja zdravstvene dejavnosti v ZD Ljubljana,
– vodenje ekonomike poslovanja.

Namestniki oz. pomočniki direktorja ZD Ljubljana vodijo in organizirajo delo na posameznem področju.

Namestnike oz. pomočnike direktorja ZD Ljubljana imenuje in razrešuje direktor ZD Ljubljana za mandatno dobo štirih let in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. Mandat namestnikov oz. pomočnikov direktorja je vezan na mandat direktorja zavoda.

Za namestnika oz. pomočnika direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti se imenuje oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja) zdravstvene smeri in doktorat znanosti,
– ima najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja dela ustrezne specialnosti in na vodstvenih delovnih
mestih v zdravstvu,
– ima izkušnje z vodenjem raziskovalnih projektov.

Za namestnika oz. pomočnika direktorja za ekonomiko poslovanja se imenuje oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja) ekonomske ali pravne smeri,
– ima najmanj 5 let delovnih izkušenj z vodenjem in delom v zdravstvenih zavodih,


Direktor ZD Ljubljana lahko pred potekom časa razreši namestnika oz. pomočnika direktorja :
– če namestnik oz. pomočnik direktorja sam zahteva razrešitev,
– če obstajajo razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z veljavno zakonodajo,
– če namestnik oz. pomočnik direktorja pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali
neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
– če namestnik oz. pomočnik direktorja s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo
škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale
hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

Naloge namestnikov oz. pomočnikov direktorja ZD Ljubljana se določijo v Pravilniku o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ZD Ljubljana.«.


16. člen

Drugi odstavek 28. člena se spremeni tako, da glasi:

»Predstojnik organizacijske enote ima pooblastila v okviru organizacijske enote, ki jih nanj prenese direktor ZD Ljubljana.«.


17. člen

Črtata se 30. in 31. člen.


18. člen

Te spremembe in dopolnitve statuta sprejme Svet zavoda z večino glasov vseh članov, s soglasjem Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi.


Številka: 011-1/2019-1                                                                                                Predsednica Sveta zavoda:
Ljubljana, 24.10.2019                                                                                                  Dunja Piškur Kosmač

V obliki PDF:ikona-pdf


(01) 4723-718

Nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena, oziroma pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti.

ZOBOZDRAVSTVENA NUJNA MEDICINSKA POMOČ
OB SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH

ZNMP deluje ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8.00 do 13.00 (sprejem do 12.30) v kletnih prostorih Zdravstvenega doma Ljubljana - Center, Metelkova  ul.9, Ljubljana. Organizira jo Zdravstveni dom Ljubljana.

NOČNA ZOBOZDRAVSTVENA AMBULANTA (NZA)

NZA deluje vsako noč od 21.00 do 4.00 v prostorih Zdravstvenega doma Ljubljana - Center, Metelkova 9, Ljubljana.

Delovanje NZA s financiranjem omogoča Mestna občina Ljubljana. Zobozdravstvena nujna pomoč je namenjena meščankam in meščanom Ljubljane, sprejema pa tudi občane iz drugih krajev in tujce. Občina Škofljica sofinancira storitve za prebivalce Občine Škofljica.

Storitve v NZA so nadstandardna dejavnost, kar pomeni, da ne sodijo med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato je del stroškov samoplačniških. Otroci iz MOL in Občine Škofljica do 18. leta starosti so oproščeni vseh plačil, otroci izven MOL ne plačajo participacije, ampak le storitev. Otroci - tujci do 18. leta starosti so oproščeni participacije, plačajo pa storitev po samoplačniški ceni. Občani MOL in Občine Škofljica plačajo le participacijo, občani ostalih občin pa morajo plačati participacijo in vse stroške zdravljenja. Odrasli tujci plačajo participacijo in storitev.

Cenik NZA

REDNI DELOVNI ČAS

Ob delavnikih od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno nujno pomoč občanom osebni zobozdravniki v zdravstvenem domu in zasebniki s koncesijo.

Nujna medicinska pomoč za otroke in mladostnike do 19. leta starosti

(01) 47 23 888

Spoštovani starši! V kolikor menite, da vaš otrok potrebuje pregled v dežurni službi, prosimo, da pred prihodom na PNMP pokličite na tel. št. 01 47 23 888. Glede na trenutno epidemiološko situacijo želimo čim bolj omejiti socialne stike, hkrati pa varno poskrbeti za otroke in mladostnike, ki nujno medicinsko pomoč res potrebujejo.
Hvala za sodelovanje!

Nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena, oziroma pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti.

Nujna medicinska pomoč je namenjena pacientom, ki zdravniško pomoč potrebujejo takoj, v nujnih stanjih, da so lahko hitro in kvalitetno oskrbljeni.

PEDIATRIČNA NUJNA MEDICINSKA POMOČ (PNMP)

Nudi nujno medicinsko pomoč otrokom in mladini do dopolnjenega 19. leta starosti.

PNMP deluje VSAKO NOČ od 19.00 do 7.00, ob SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH pa tudi v dnevnem času med 7.00 in 19.00 v ZDL Center, Metelkova 9.

Dežurni zdravnik nudi nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč.
Dežurni zdravnik ne opravlja obiskov na bolnikovem domu in ne izdaja napotnic za naročene preglede ter receptov za zdravila, ki jih redno jemljete.

Preden poiščete nujno medicinsko pomoč na PNMP, presodite, ali gre resnično za nujno stanje ali lahko počakate na osebnega zdravnika, ki najbolje pozna zdravstvene težave vašega otroka. SAMO V RESNIČNO NUJNIH PRIMERIH POIŠČITE POMOČ NA PNMP.

Nujne storitve niso plačljive.

Če storitve v sklopu obravnave v dežurni službi oziroma na PNMP niso nujne, je zavarovana oseba samoplačnik za celotno vrednost storitve. To velja tudi v primeru, ko je zavarovana oseba otrok ali šolar (252. člen Pravil OZZ, ZZZS okrožnica ZAE 24/17).

REDNI DELOVNI ČAS

Ob delavnikih od 7.00 do 19.00 vas bo znotraj ordinacijskega časa ambulante sprejel osebni zdravnik, v njegovi odsotnosti pa nadomestni (sprejemni) zdravnik, v vaši enoti ZD Ljubljana.

Izven ordinacijskega časa osebnega zdravnika je pregled pri sprejemnem zdravniku, v kolikor gre za nenujne zdravstvene storitve, samoplačniški (252. člen Pravil OZZ).

(01) 522 84 08 - URGENTNI ZDRAVNIK

112 - ŽIVLJENJSKA OGROŽENOST

 

NUJNA MEDICINSKA POMOČ ZA ODRASLE

Nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena, oziroma pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti.

  • SPLOŠNA NUJNA MEDICINSKA POMOČ (SNMP)

Ambulanta splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani za odrasle deluje 24 ur na dan v Urgentnem bloku Kliničnega centra. Nudi nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč.

Za nujno zdravniško pomoč v primeru življenjske ogroženosti na domu, v prometni ali drugi nesreči, pokličite po telefonu 112.

Za nujne obiske zdravnika na bolnikovem domu, v primeru nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, pokličite tel. 522 84 08.

PLAČILO

Nujne storitve niso plačljive. Če storitve niso nujne, so po Pravilih zdravstvenega zavarovanja samoplačniške.

Pacienti, ki želijo biti pregledani v ambulanti SNMP izpolnijo obrazec (OBR 411 - SNMP - dnevna ambulanta ali OBR 489 - SNMP- dežurna služba) in s podpisom potrdijo, da soglašajo z možnostjo, da so v ne-nujnih primerih obravnavani kot samoplačniki.

OBR 411 - SNMP - dnevna ambulanta

OBR 489 - SNMP - dežurna služba

OBV 190 - SNMP - stroški pregleda

 

PREDEN POIŠČETE NUJNO MEDICINSKO POMOČ, PRESODITE, ALI GRE RESNIČNO ZA NUJNO STANJE ALI LAHKO POČAKATE NA OSEBNEGA ZDRAVNIKA, KI NAJBOLJE POZNA VAŠE ZDRAVSTVENE PROBLEME.>

Po pravilih ZZZS imate pravico do pregleda v urgentni ambulanti le v nujnih stanjih. V urgentni ambulanti ne morete dobiti napotnic za naročene preglede in recepta za zdravila, ki jih redno jemljete.

 

  • OD PONEDELJKA DO PETKA

Ob delavnikih med 7.00 in 19.00 uro vas bo sprejel osebni zdravnik, v njegovi odsotnosti pa nadomestni (sprejemni) zdravnik v vaši enoti ZD Ljubljana. 

Samo v resnično nujnih primerih poiščite pomoč v SNMP.

Zloženka "Kdaj na urgenco"

 

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA

V primeru nenadnega srčnega zastoja izven bolnišnice je za preživetje bolnika izredno pomembna čimprejšnja prepoznava stanja, klic nujne medicinske pomoči in izvajanje temeljnih postopkov oživljanja s strani prisotnih očividcev. Prav slednje je izrednega pomena, saj skoraj podvoji preživetje bolnikov, še zlasti, če se z oživljanjem začne v prvi ali vsaj v prvih štirih minutah po srčnem zastoju.

Spodaj si oglejte film o oživljanju. Avtor filma je Miha Kovač, dr.med., spec., zdravnik na SNMP. 

 


Spodaj si oglejte film o oživljanju s pomočjo avtomatskega defibrilatorja (AED). Avtor filma je Miha Kovač, dr.med., spec., zdravnik na SNMP.

Urniki in kontakti

Napredno iskanje