Pacienti z znaki prehladnega obolenja (nahod, praskanje v grlu) in/ali vročino in kašljem/težko sapo ostanite doma in ne hodite nenapovedano v zdravstveni dom. Najprej POKLIČITE v ambulanto svojega osebnega zdravnika, kjer boste prejeli vsa nadaljnja navodila.
Pri preprečevanju okužbe s koronavirusom je tako kot pri drugih nalezljivih bolezni, ki povzročajo okužbe dihal, priporočljivo upoštevati naslednje vsakodnevne preventivne ukrepe:
Več informacij: NIJZ
Naročanje na cepljenje proti covid-19 v cepilnem centru ZD Ljubljana zaenkrat ostaja nespremenjeno kljub uvedbi nacionalne aplikacije za spletno naročanje na cepljenje, dokler potekajo dogovori med ZD Ljubljana in Ministrstvom za zdravje. V primeru sprememb vas bomo o tem pravočasno in ustrezno obvestili.
Več informacij v sporočilu za javnost.
Skladno s spremembami in dopolnitvami priloge 6 nacionalne strategije cepljenja proti covid-19 z dne 15.4.2921 so med prednostne skupine za cepljenje v 6. točki uvrščeni tudi zaposleni pri upravljalcih kritične infrastrukture, v skladu z zakonodajo s tega področja.
Upravljalci kritične infrastrukture iz Osrednjeslovenske statistične regije se za izvedbo cepljenja po 3. maju 2021 dogovorijo s cepilnim centrom Ministrstva za obrambo RS (Vojaška zdravstvena enota), Štula 23 A, Ljubljana-Šentvid.
Vse paciente, ki ste se s prvim odmerkom cepili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in čakate na cepljenje z drugim odmerkom cepiva proti covid-19 obveščamo, da boste na cepljenje vabljeni iz cepilnega centra ZD Ljubljana preko SMS sporočila ali s klicem na stacionarni telefon predvidoma dan ali dva pred cepljenjem.
Naprošamo vas, da na cepljenje na Gospodarsko razstavišče ne prihajate brez predhodnega povabila.
Spoštovani!
Obveščamo vas, da smo vzpostavili avtomatsko naročanje na cepljenje proti covid-19 - na povezavi, kjer se lahko odslej sami naročite na cepljenje proti covid-19. Sledite opisanim navodilom.
V kolikor ste se na cepljenje naročili pri osebnem zdravniku, bo vaš osebni zdravnik posredoval vaše podatke neposredno v cepilni center.
Spoštovani pacienti!
Zaradi zbiranja interesa za cepljenje tako na nivoju delovnih organizacij kot osebnih zdravnikov in nejavljanja odpovedi s strani naročenih ter prehoda na digitalni sistem za naročanje, je lahko prišlo do podvajanja uvrščenih oseb na seznamu za cepljenje proti covid-19.
V kolikor pri vabljenju prihaja do odstopanja oziroma ste se na cepljenje prijavili tako pri osebnem zdravniku kot v svoji delovni organizaciji, vas prosimo, da to čim prej sporočite svojemu osebnemu zdravniku po e-pošti ali preko telefona.
Povezava na elektronsko naročanje.
Hvala za razumevanje.
V zadnjem času so se v medijih pojavili očitki in neresnice o zaostankih s cepljenjem v Ljubljani v največjem cepilnem centru v državi, kar v ZD Ljubljana ostro zavračamo. Nesporno dejstvo je, da izvajamo cepljenje v obsegu, kot prejmemo cepiva v ta namen ter, da se ne glede na velik organizacijski in logistični zalogaj, lahko kadrovsko in prostorsko prilagodimo tudi ob bistvenem povečanju dobave cepiva in interesa s strani prebivalcev Ljubljane. V tem trenutku v Ljubljani ne potrebujemo dodatnih prostorskih kapacitet, saj nam le-te zagotavlja Mestna občina Ljubljana, potrebujemo pa zadostne količine cepiva, na kar ves čas opozarjamo tudi nacionalnega koordinatorja za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19, Jelka Kacina.
S cepljenjem smo v ZD Ljubljana pričeli 27. 12. 2020, in sicer v prvi fazi oskrbovancev in zaposlenih v DSO, socialno varstvenih zavodih ter najbolj izpostavljenih zaposlenih zdravstvenih delavcev. V nadaljevanju smo cepili zainteresirane po prednostnih skupinah, ki so se prijavili pri svojem osebnem zdravniku. Največji razkorak med naročeno in dobavljeno količino cepiva smo beležili v februarju in marcu. Na primer, 4. 2. smo naročili 10. 371 odmerkov, prejeli pa 3.126. Na dan 11. 2. smo naročili 6.200 odmerkov, prejeli pa 4.878. Nerealizirana naročila je bilo potrebno ob naslednjem naročilu nato ponovno navesti. Kumulativna razlika med naročenimi in prejetimi odmerki cepiva od 4. 2. do 23. 3. 2021 je bila 14. 225 odmerkov.
V marcu (1.3. do 19. 3.) NIJZ ni omogočal naročanja cepiva za cepljenje s 1. odmerkom, pač pa le cepivo za cepljenje z 2. odmerkom za populacijo starejšo od 80 let, kar je morda vzbudilo vtis o nenapredovanju in počasnosti cepljenja v primerjavi z drugimi cepilnimi centri, ki pa so neprimerno manjši od našega. Cepljenje se je torej ves čas izvajalo skladno z dinamiko prejetega cepiva, zato je vsakršno drugačno navajanje, zgolj natolcevanje in izkrivljanje realnih dejstev. S 1. odmerkom smo do sedaj precepili 32.811 oseb, z 2. odmerkoma pa 14.859 oseb, skupno 47.670. Očitek o zaostajanju s cepljenjem v Ljubljani je tako neutemeljen, saj podatki na dan 29. 3. 2021 kažejo, da je v Sloveniji 11% cepljenih s prvim odmerkom in 5,3% cepljenih z obema odmerkoma, na nivoju Ljubljane (podatki so vezani na stalno prebivališče) pa 11% cepljenih s prvim odmerkom in 6% cepljenih z obema odmerkoma, s tem da v Ljubljani cepimo tudi zaposlene, ki nimajo stalnega bivališča v mestu.
Po naših izračunih bi lahko ob zadostni količini cepiva, cepili 5.400 oseb na dan oziroma 37.800 oseb na teden. V preteklem tednu smo naročili skupno 11.388 odmerkov cepiva, prejeli pa smo jih 9.826. Naročili smo 1.200 odmerkov cepiva AstraZeneca, prejeli pa 1.100 odmerkov, pri čemer v tem trenutku ni jasno, kakšne bodo nadaljnje usmeritve cepljenja mlajših od 60 let s tem cepivom.
Neizpodbitno je tudi, da smo pri organizaciji in izvedbi cepljenja pri vseh korakih izjemno spoštovali nacionalno strategijo cepljenja in omogočali cepljenje prednostnim skupinam, navedenim v strategiji cepljenja, kar kaže na našo korektnost do upoštevanja usmeritev Vlade in ne izigravanje strategije, pri tem pa bili deležni očitkov o počasnosti cepljenja in primerjave z drugimi cepilnimi centri, česar ne moremo dopustiti.
V tem tednu, skladno s strategijo, izvajamo cepljenje oseb starejših od 70 let s 1. odmerkom in posebej ranljivih kroničnih bolnikov, ki ga bomo predvidoma zaključili tako kot cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Sočasno neprestano poteka cepljenje za zdravstvene delavce in sodelavce, oskrbovance v DSO-jih, v socialno varstvenih zavodih ter cepljenje na domu za nepokretne oz. slabše pokretne osebe, ki sprotno izrazijo interes za cepljenje. V prihodnjih tednih lahko pričakujemo še približno 35.000 oseb, ki so izrazile interes za cepljenje, kar pomeni, da apeliramo na nacionalnega koordinatorja cepljenja in ustrezne odgovorne institucije, da vzpodbujajo državljane, naj se prijavijo za cepljenje k osebnemu zdravniku, kar v ZD Ljubljana že izvajamo. Po zadnjih informacijah naj bi po grobi oceni NIJZ v naslednjem tednu v ZD Ljubljana prejeli 15.000 odmerkov in cca. 10.000 odmerkov v tednu od 12. 4. naprej. Pričakujejo se večje količine cepiva AstraZeneca, pri čemer v ZD Ljubljana opozarjamo na problematiko, saj se ljudje zaradi opozarjanja na stranske učinke, ne želijo cepiti s tem cepivom in ZD Ljubljana ne more prevzemati odgovornosti za neizvajanje cepljenja, v kolikor je na voljo cepivo, ki ga določene države zavračajo in posledično tudi posamezniki.
Želja vseh nas je, da se življenje vrne v ustaljene tirnice, ki smo jih bili vajeni pred epidemijo in to lahko storimo le z zadostno precepljenostjo prebivalstva, kar pa ni mogoče brez dovolj velikega interesa prebivalcev in zadostnih količin dobavljenega cepiva, za kar se ZD Ljubljana trudi in se bo tudi v naprej.
Spoštovane pacientke in pacienti!
Vabimo vas, da svoj interes za cepljenje proti covid-19 sporočite svojemu osebnemu zdravniku po telefonu ali elektronski pošti.
S cepljenjem ščitimo svoje zdravje ter zdravje svojih družinskih članov, prijateljev, znancev in sodelavcev. Samo z zaščitnimi ukrepi namreč ni možno dovolj učinkovito preprečevati novih okužb z virusom SARS-COV-2, zato je pomembno, da se zaščitimo s cepljenjem.
Potrdilo o prebolelem covid-19 opredeljuje, da je oseba covid-19 prebolela in kdaj ga je prebolela. Navedena časovna opredelitev neposredno vpliva na eventuelna nadaljnja testiranja in cepljenje proti covid-19. Pri osebah, ki niso bile testirane s PCR testom, je izdaja potrdila o prebolelem covid-19 v domeni strokovne presoje zdravnika in podatkov v zdravstveni dokumentaciji pacienta (simptomi sumljivi za covid-19, epidemiološki podatki, ali naveden tesen stik z osebo s potrjenim covid-19), ki omogočajo tudi časovno opredelitev, kdaj je pacient covid-19 prebolel. Za izdajo potrdila o prebolelem covid-19 ni dovolj izključno pozitiven izvid protiteles na SARS-CoV-2, saj trenutni serološki testi niso dovolj zanesljivi za presojo kužnosti ali zaščiti posameznika pred ponovno okužbo, prav tako ne omogočajo časovne opredelitve, kdaj je pacient bil v stiku s virusom SARS-CoV-2.
Pri osebah, ki so imele pozitivni bris na SARS-CoV-2, je izvid brisa vsem pacientom dostopen na spletni strani zVEM, za izpis potrebujejo digitalno potrdilo. Izvid pozitivnega brisa lahko izpiše tudi osebni zdravnik iz Centralnega registra podatkov o pacientu s pomočjo profesionalne kartice. Tovrsten izpis je za pacienta brezplačen. Naveden izvid je uraden dokument in v tem primeru pacienti dodatnih potrdil ne potrebujejo.
Izdaja potrdila s strani osebnega zdravnika je samoplačniška storitev, za katero je v ZD Ljubljana skladno z veljavnim Cenikom za izdajo spričeval, potrdil in mnenj, potrebno plačilo v znesku 15,00 EUR.
Obveščamo vas, da vsi pacienti, ki so bili cepljeni s prvim odmerkom cepiva proti covid-19 v sklopu cepilnega centra ZD Ljubljana na Gospodarskem razstavišču od 22.2.2021 dalje, prejmejo ob cepljenju s prvim odmerkom tudi termin cepljenja z drugim odmerkom. Termin je določen skladno s cepilno shemo posameznega cepiva, ura cepljenja ostaja enaka kot ob cepljenju s prvim odmerkom. Predvidoma tudi vsi pacienti pred cepljenjem z drugim odmerkom prejmejo opomnik za udeležbo na cepljenju preko telefonskega klica ali SMS obvestila neposredno iz cepilnega centra.
V ZD Ljubljana izvajamo cepljenje s tremi različnimi cepivi, ki imajo tudi različno cepilno shemo, oz. različen razmak za cepljenje med prvim in drugim odmerkom cepiva:
- Cepivo Comirnaty (Pfizer-BioNTech) vsaj 21 dni oz. 3 tedne.
- Cepivo Moderna 28 dni oz. 4 tedne.
- Cepivo AstraZeneca 9 – 12 tednov.
Tako kot vsa cepiva, tudi cepivo proti covid-19 ne zagotovi popolne zaščite vsem cepljenim. Časovno obdobje, po katerem se predvidoma vzpostavi zaščita, je pri različnih cepivih nekoliko različna, in sicer 7 dni po drugem odmerku cepiva Comirnaty oziroma 14 dni po drugem odmerku cepiva Moderna oziroma 21 dni po prvem odmerku cepiva AstraZeneca.
Kljub cepljenju priporočeni ukrepi za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom še vedno veljajo: vzdrževanje medosebne razdalje vsaj 2m, pravilno nošenje maske, pravilna in natančna higiena rok, higiena kašlja itd.
Več informacij je dosegljivih na spletni strani NIJZ: https://www.nijz.si/sl/najpogostejsa-vprasanja-in-odgovori-glede-cepljenja-proti-covid-19
Zdravstveni dom Ljubljana je skupaj z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani organiziral 1. mednarodno znanstveno konferenco na primarni ravni v Sloveniji (ISCPC) z naslovom: »Interprofessional team work and quality in health care«. Konferenca je bila osredotočena na medprofesionalno timsko delo in kakovost v zdravstvu, saj je oskrba bolnikov na ravni primarnega zdravstvenega varstva vse bolj kompleksna, pri tem pa obstajajo tudi številni izzivi kakovosti in varnosti ter timskega dela. Konferenca je bila namenjena vsem strokovnjakom, vključenim v primarno zdravstveno oskrbo pa tudi izobraževalnemu kadru, ključnim mnenjskim oblikovalcem, neformalnim negovalcem in bolnikom. Sodelovali so številni domači in tuji ugledni strokovnjaki, pomembnost konference pa je prepoznala tudi WHO in se aktivno vključila v dogajanje.
Na prvem tovrstnem mednarodnem znanstvenem dogodku na področju primarnega zdravstva v Sloveniji, so poleg domačih strokovnjakov sodelovali slavnostni govorniki David Grant, predsednik Evropskega združenja za simulacije (SESAM), dr. Anna Stavdal, voljena predsednica Svetovnega združenja zdravnikov družinske medicine WONCA (Norveška), prof. Sally Kendall iz Univerze v Kentu (Velika Britanija), prof. Jasna Mesarić iz Libertas International University (Hrvaška) ter Adrian Rohrbasser, izredni raziskovalec iz Univerze v Bernu (Švica).
Glavne teme konference so bile:
- profesionalizem in medprofesionalno sodelovanje v primarnem zdravstvu,
- timsko delo – horizontalno/vertikalno sodelovanje in tranzicija oskrbe,
- kakovost in varnost v primarnem zdravstvu,
- simulacije v izobraževanju in usposabljanju,
- dolgotrajna oskrba v primarnem zdravstvu in vloga neformalnih oskrbovalcev,
- novi izzivi v oskrbi, usmerjeni k pacientu v medprofesionalnih skupinah,
- struktura primarne oskrbe in kakovost.
Sodelujoči so prikazali rezultate svojih raziskav, ki lahko na našetih področjih pomembno doprinesejo k boljšemu pristopu in k drugačni oskrbi posameznika in populacije.
Pomembnost konference ISCPC je prepoznala tudi WHO, ki je dala pobudo, če lahko pri dogodku aktivno sodeluje, kar je bilo z veseljem sprejeto. Prepoznavnost konference na strani WHO je velik uspeh in pohvala Sloveniji za delo na primarnem zdravstvenem nivoju. Tako je v okviru prve sekcije »Medprofesionalno primarno varstvo« refleksijo s strani WHO podala svetovalka in prof. primarnega zdravstva, prof. dr. Liesbeth Borgermans s ključnimi poudarki o pomenu znanstvenega pristopa k oblikovanju in izboljševanju kakovosti dela na primarni ravni.
S komentarji se je vključil tudi njihov predstavnik dr. Evgeny Zheleznyakov, MD, PhD, ki je med drugim poudaril, da je timsko delo prihodnost primarne ravni in da je slednja v Sloveniji med bolje razvitimi.
Konferenca je potekala pod pokroviteljstvom Evropskega združenja za kakovost in varnost v družinski medicini (EQUIP), Evropskega foruma za primarno zdravstveno varstvo (EFPC) in Evropskega združenja za simulacije (SESAM).
Udeležence konference so najbolj pritegnila predavanja ključnih tujih predavateljev.
Predavanje Jasne Mesarić z naslovom Kultura varnosti v primarni oskrbi je zajemalo bistvene vidike kulture varnosti in merjenja kulture varnosti pacientov, zlasti v okolju primarne zdravstvene oskrbe, in podajalo primer iz Hrvaške. Predstavljeni so bili nekateri rezultati opisne statistike ter analize povezave med rezultati hrvaške različice vprašalnika o kulturi varnosti Safety Attitudes Questionnaire – Ambulatory Version (SAQ-AV) in demografskimi značilnostmi znotraj opazovalne presečne študije hrvaških storitev splošne medicine izven delovnega časa.
Adrian Rohrbasser je svoje predavanje osredotočil na razumevanje, kako in zakaj delujejo krožki kakovosti v primarnem zdravstvenem varstvu. Krožki kakovosti in podobno strukturirane manjše skupine se v primarnem zdravstvenem varstvu v Evropi namreč pogosto uporabljajo z namenom postopnega izboljšanja standardne prakse. Gre za zapleteno družbeno ukrepanje v hitro spreminjajočem sistemu primarnega zdravstvenega varstva. Številni nadzorovani preskusi in pregledi so dokazali njihove pozitivne učinke na spremembo vedenja. Ker se velikosti učinkov razlikujejo, je skušal razumeti, kako in zakaj so krožki kakovosti dosegli rezultate z realistični pristopom. Z zainteresiranimi stranmi je Rohrbasser opravil skupno raziskavo, da bi ugotovil njihove interese in želje v zvezi z usmeritvijo njegove raziskave ter njihov mentalni model krogov kakovosti, ki ga je uporabil kot okvir svojega realističnega pregleda. Ko je opredelil zadevne dokumente in izbral ter izločil ustrezne podatke, je označil in analiziral konfiguracije vsebine in mehanizme, ki so oblikovali rezultate dela krožkov kakovosti. Iz teh je oblikoval predloge za razvoj teorije programa, na kateri temeljijo krožki kakovosti, nato jih je prečistil in združil v zaporedne intervjuje z udeleženci, moderatorji in upravitelji krožkov kakovosti.
Sally Kendal je v svojem prispevku obravnavala odnose med raziskavami, vplivom in politiko ter posledice sprememb pri raziskovanju primarne zdravstvene oskrbe na osnovi objavljenega dela o vplivu zdravstvenih raziskav na politiko v Združenem kraljestvu. Namen je bil pokazati, kako lahko predpostavke in izzivi po spremembah oblikujejo pot do izvajanja politik. Poudarila je, da so dokazi, pridobljeni na znanstven način, ključni za oblikovanje politik v zdravstvenem varstvu. Povezovanje in sprotno dogovarjanje stroke in politike je pomembno zato, da slednja lahko predloge realizira.
O primarni zdravstveni oskrbi kot temelju vzdržnih zdravstvenih sistemov, pa tudi predpogoju za doseganje univerzalne dostopnosti do zdravstvenega varstva je spregovorila Anna Stavdal. Poudarila je, da je za izvajanje primarne zdravstvene oskrbe potrebna ekipa in da obstajajo različni modeli za zagotavljanje storitve. Njena predstavitev je osvetlila sestavo ekip primarne zdravstvene oskrbe in se osredotočala na strokovnjake v prvih vrstah zdravstvene oskrbe ter zlasti na vlogo družinskega zdravnika.
Izboljšana oskrba s simulacijo pa je bila osrednja tema predavanja Davida Granta. Kljub izvajanju številnih pobud za varnost pacientov v sodobnem zdravstvu ostaja pogostost obolevnosti in smrtnosti, ki se ji je mogoče izogniti, še vedno visoka. Da bi dosegli trajnostno preskrbo varnega zdravstva, morajo organizacije najti inovativne načine za združevanje nenehnega učenja z visoko zmogljivostjo, ob istočasnem zagotavljanju storitve. Grant pravi, da je bistveno pri tem ustvarjanje psihološko varnega okolja, kjer je poudarek na nenehnem učenju, ne pa porazdelitev krivde, cilj pa je reševanje problemov in razporeditev učenja. Njihov pristop k uporabi simulacij je opisal na različne načine, ki jim omogočajo, da izkoristijo strast in radovednost njihovega osebja za inovacije in prilagajanje. Pravi, da jih morajo podpirati pri prevajanju učenja v nove načine vedenja v kliničnem okolju. Spreminjati njihovo delo kot opravljeno in jim podeliti lastništvo nad doseganjem njihovih želja, vzbujati občutek, da se lahko stvari spremenijo, in jih motivirati, da si prizadevajo nenehno izboljševati.
Omenjena konferenca je pokazala strateške usmeritve, kje lahko dajemo poudarek nadaljnjim ukrepom v slovenskem primarnem zdravstvu za boljše in kakovostno ukrepanje. Pokazalo se je tudi, da kljub dejstvu, da področje družinske medicine nima zakonsko financirane raziskovalne dejavnosti v okvirju terciarja kot druge klinične stroke, kljub vsemu doprinaša k znanosti. To je posebej pomembno zato, ker se ta dejavnost srečuje z najširšimi množicami pacientov, ki imajo od tega lahko koristi. Znanstvena konferenca je povezala več kot 200 strokovnjakov iz Evrope in Slovenije in medsebojna izmenjava izkušenj je porodila hkrati tudi nove raziskovalno-razvojne izzive.
